Piše: Roman Panjan

Salomon je bil sin Izraelskega kralja Davida, ki se je rodil približno 1000 let p.n.š. Ko je izvedel, da bo podedoval prestol, je Boga prosil za modrost in znanje, da bi zmogel voditi to veliko ljudstvo. Bog je uslišal njegovi prošnji, ter mu dal modrost in razumno srce.

Kralj Salomon je dobro vladal, zato je bil to čas miru, pravičnosti in obilja v Izraelu. Glas o njegovem bogastvu, moči in modrosti je segel tudi preko meja njegove dežele, zato so ga tamkajšnji kralji pogosto obiskovali, da bi se lahko posvetovali z njim.

Daljnosežne posledice
Snovalcem se je načrt odlično posrečil. Pravzaprav jim je ušel iz rok, saj ga tudi sami kmalu niso več mogli obvladovati. Za nameček pa so mu začeli podlegati tudi sami, saj so se »okužili« od svojih žrtev. Kdo od ljudi z upočasnjeno mislijo je lahko razkrinkal nečedni načrt in krmilo obrnil v pravo smer?

Posledice so bile katastrofalne in jih občutimo še danes. Človek je namreč izgubil stik s Stvarnikom in s tem bistveno vez s tvorcem, ki je ustvaril rajski vrt in vse mehanizme, ki ga lahko vzdržujejo. Izgubil je zavest o tem, da ga je Oče oskrbel z vsem in z vsemi sposobnostmi, instinkti in znanji, ki jih potrebuje za srečno življenje. Tako je začel iskati nadomestne, napačne rešitve, ki ga vodijo v vse hujšo zablodo.

Strmljenje človeka je zrenje onstran vidnega sveta v skrivnost. Človek ostrmi, ko se sooča z novo neznanko, ko se mu ob spoznanju odpira nova stvarnost, ki je nova nejasnost, da ob njej onemi. Ob strmljenju gre za celostno doživetje, ki vsebuje na podzavestni ravni tako spoznavno kakor tudi čustveno odzivnost. Ta odzivnost se sproži na podzavestno, iracionalno refleksni ravni v razliki od zavestne višine. Začudenje ob strmljenju zadeva celotno osebnost. V človeku se zgane celota v temeljih.

Ko začudenje prihaja v strmljenje, človek od začudenja ostrmi in se zazre v daljavo, se čudi in odkriva neznano onstran vidnega. Človeku od odpre nova stvarnost, ki je nova nejasnost. Beseda kliče skrivnost, jo ogovarja in se ji približa v pogovoru.

Usoden načrt
Pred približno šestimi tisočletji naj bi v glavah babilonskih svečenikov nastal strašljiv načrt, katerega cilj je bil - vse človeštvo, vključno z vladarji drugih ljudstev, spremeniti v sužnje. Njihov namen je bil, dokazati Bogu, da so sposobni zavladati vsemu človeštvu. Ko bi človeške stiske, stokanje in muke dobili primeren obseg, bi Bog moral v dogajanje poseči in bi stopil z njim v dialog, s čimer bi prekršil lastno pravilo nevmešavanja v človekovo svobodno voljo.

Glede na to, da so bili svečeniki nosilci starodavnega znanja, ki je vključevalo vede o podobah, torej metode učinkovite miselne manipulacije, so za izvedbo takšnega načrta imeli  potrebne sposobnosti. Načrt je bil zelo domišljen. Temeljil je na domnevi, da bi bil primat absolutnega vladarja lahko dosežen in trajno ohranjen, če bi med hitrostjo misli vladarja in nadvladanih uspelo zagotoviti primerno razliko. Razlika v intelektualnem nivoju bi bila dobra garancija za nadvlado vsemu svetu, ne le v tisti generaciji temveč tudi vseh naslednjih, če bi jo le na primeren način ohranjali.

Čeprav morda marsikdo o tem dvomi, je jasno brez sence dvoma: moč misli je ena najmočnejših sil v vesolju. Misel je osnova ne le sleherne podobe in predstave temveč je popolnoma vse, kar se pojavlja v snovnem svetu, le materializacija misli. Ko je nakopičene miselne energije dovolj, se preprosto utelesi.

Stvarnik je lahko ustvaril vse to, kar danes obstaja in živi, le tako, da je najprej o tem oblikoval misel. In ker je, kot je zapisano, človeka oblikoval po svoji podobi, mu je dal enako sposobnost, da z mislijo ustvarja, enako kot on.  Človek s svojo mislijo oblikuje vse, tudi nove predmete in svoje življenjske razmere. Sam je tisti, ki včasih vpliva na misel drugega ali pa zaduši ali zasužnji lastno misel ter jo podredi moči misli drugega človeka.

Ali smo si sploh na jasnem kaj predstavljajo nebesa in kaj pekel, ti dve skrajnosti. Raziskovanje življenja med tema dvema skrajnostima ne more dati jasnega odgovora, ker je vmes še veliko alternativnih možnosti, ki niso niti sama nebesa in niti sam pekel. Niso niti vica, človekovo življenje se zrcali v raznobarvnih niansah.

Nobena paleta barv ni tako raznobarvna, kot je življenje. So odtenki jutranje zarje, opoldanske in popoldanske pripeke, so sence, večerni zaton, mrak in noč. Tako nekako bi podali to prispodobo, ki pomeni paleto nians naših razpoloženj, pričakovanj, veselja, radosti in nenazadnje tudi trpljenja, bolečin in razočaranj, ki jih je treba sprejeti kot sestavni del življenja. To je tako, kot če bi obravnavali odnos med lučjo in temo, kaj se je med tem dogajalo. Je bila to morda zarja, mrak?

Osredotočite se na lepe stvari
Tako kot potrebujemo spanje, potrebujemo tudi dopust. Mnogi nanj čakamo vse leto. Zato je lahko zelo stresno, če se izkaže, da smo pričakovali dosti več, kot smo v resnici dobili. Veliko je stvari, ki lahko grejo narobe: naporno potovanje, nekvalitetna namestitev, slaba hrana, neprijazni ljudje, gneča, slabo vreme, visoke cene, prepir s partnerjem, bolni otroci in še kaj. Čeprav si teh sitnosti nihče ne želi, še najmanj na dopustu, nas lahko doletijo. Kaj zdaj? Ali je to konec sanj o lepem dopustu? Ni rečeno.

To, kako se bomo imeli, je namreč veliko bolj odvisno od nas kakor od okoliščin in drugih ljudi. Mi smo tisti, ki odločamo, kako bomo gledali na situacijo: če je devet stvari dobrih in ena slaba in se bomo osredotočili na slabo, bo za nas slabo vse na dopustu; če je devet stvari slabih in ena dobra in se bomo osredotočili na dobro, nam nič ne more pokvariti dobrega razpoloženja.

“Meditacija je neizrekljivo hrepenenje notranjega človeka po Neskončnem.” - H.P. Blavatsky
“Meditacija je sestavljena iz prizadevanja, da bi v budno zavest, to je, v um v njegovem normalnem stanju delovanja, prenesli neko spoznanje o nekem idealu, in odpiranje vrat ujete nižje zavesti vplivu tega ideala.” - J.I. Wedgwood

Namen meditacije je sprememba polarnosti osebnostnega uma, tako da se ta ne odziva več samodejno na čustva in čute, ampak se naravno obrne proti spodbudi in v smeri Božanskega Jaza, Korenu vsega. Uporaba meditacije v ta namen vključuje sprejemanje določenih načel, ki jih moramo imeti za resnične. Od teh je glavno pojmovanje človeka kot “nastajajočega boga”, ki ima v sebi vse latentne sposobnosti, ki so potrebne za razumevanje Božanskega Življenja in njegovih zakonov; in obenem tudi vse moči, ki so potrebne za polno sodelovanje s temi zakoni.

Kako lahko pričakujemo harmonijo na globalnem nivoju, če je ne moremo ustvariti niti v najožjih in bližnjih odnosih? Ker posamezniki na tem prečudovitem planetu nismo v harmoniji med seboj v družini in v ostalih medsebojnih odnosih, to vpliva na celotno družbo. Ta vibracija neharmonije se namreč ne ustavi, ampak se pomika naprej v naš zunanji svet, katerega del smo. 

Mogoče se vam zdi ta hip nemogoče doseči harmonijo z drugimi v tem svetu, ki ga večina dojema kot svet poln laži, zmede in bolečine. Odgovor je, NAJDITE HARMINIJO V SEBI!  Če boste našli mir in ravnovesje v sebi, bo to vplivalo na okolico, saj bo sprožilo val, ki se bo širil navzven.

Piše: Primož Škoberne v Karma plus

Čakre so psihoenergijska središča v etrskem telesu, nekakšni etrski organi. Glavne čakre sprejemajo psihično energijo in jo spreminjajo v ustrezno vibracijo v etrskem telesu. Simbolično si lahko zgradbo čakre predstavljamo kot lotosov cvet. Pestič lotosa je čakrina sredica, to je osnovno energijsko jedro čakre ali njena osnovna vibracija. Okoli sredice so posebni organi iz etrske materije, "lističi". To niso cvetni listi, marveč visoko organizirano vibriranje etrske materije. Vsak listič ima svojo energijsko vlogo, svojo funkcijo.

Dejansko čakra ni lotosov cvet, marveč nekakšen kompleksen interferenčen vzorec. Ta vzorec je stkan iz številnih valovanj. Središče teh valovanj, torej jedro vzorca, je kot prostor, ki je "obrnjen v drugo dimenzijo" in od koder prihaja osnovna vibracija čakre ali njena osnovna kvaliteta. "Barva" čakre zato samo kaže na to kvaliteto.

Piše: Regina S. Rant v reviji Karmaplus

Stopite na rob! Ne, lahko pademo.
Stopite na rob! Ne, previsoko je.
STOPITE NA ROB!
In stopili so naprej in potisnil jih je
in poleteli so.
(Christopher Logue)

Zgornji verzi angleškega pesnika Christopherja Logua so čudovita prispodoba za silo, ki čaka na nas, če prestopimo meje tistega, kar smatramo za resnično v svojem življenju. V tem kratkem dialogu z učiteljem izkusijo učenci nekaj popolnoma drugačnega, kot so pričakovali. Ob spodbudi svojega učitelja se nenadoma znajdejo onstran, v neznanem okolju, kjer sami sebe doživijo na nov način in tako izkusijo novo svobodo.

Kaj so eterične vezi in kaj pomeni rezanje vezi? Kaj je Angelska terapija in kako si z njo pomagamo?

Veliko zdravstvenih težav izvira posledično prav iz "zadebeljenih" eteričnih vezi, kajti tako kot je potrebno redno čiščenje, umivanje, fizičnega telesa, tako je potrebno tudi redno čiščenje energetskega telesa. Pogosto naletimo na ljudi ali situacije, ki v vas sprožijo neko vrsto strahu, posledica tega pa je, da se vaše čakre navzamejo te energije, hkrati pa se ob tem skrčijo ali otečejo. Ker smo bitja iz svetlobe, ljubezni in inteligence, so te značilnosti bistvo čiste energije.

Ta energijska središča so videti kot ventilator, pravimo jim "čakre", kar v starodavnem vzhodnjaškem jeziku sanskrt pomeni "kolo". Vsaka od teh glavnih čaker se nahaja poleg hormonskih žlez. Skozi telo potiskajo vitalno energijo, ki ji pravimo tudi "ki", "či" ali "prana", da bi mu zagotovile vitalnost. Smo torej tudi energijska bitja. Vaše misli nadzorujejo, odrejajo počutje in doživljanje ter vplivajo na različna energijska telesa znotraj in okoli vašega telesa.

V kolikor nekam potuješ je vsekakor koristno vedeti kam greš. Ali pa vsaj poznati splošno smer v katero greš. Toda ne pozabi: edino kar je v končnici resnično na tvojem potovanju je korak, ki ga delaš ta trenutek. To je edino kar obstaja.

Življensko potovanje ima zunanji in notranji namen. Zunanji je priti na cilj, ali do določenega rezultata, doseči kar si si zamislil, dobiti to, ali ono, Vse to pa seveda predpostavlja bodočnost. Ampak če zamisli, ali koraki, ki se jih boš lotil odtegujejo tako velik del tvoje pozornosti, da ti postanejo pomembnejši od koraka, ki ga delaš ta trenutek, potem si popolnoma zgrešil notranji namen potovanja. Ta sploh ni povezan s tem kam greš, ali kaj počneš, ampak je povezan samo z načinom kako to počneš.

Gongi, tibetanske skodele, šamanski bobni in didgeridoo so zdravilni instrumenti, ki vplivajo na našo zavest in s katerimi lahko izvajamo terapije za boljše energetsko ravnovesje.

Šamanski boben z globokim tonom in ritmom razbija globoke blokade, njegov zvok pa deluje predvsem na spodnje čakre (prve tri). Povežemo se s prvinskim delom sebe, zavest pa prestavimo globlje vase. S hitrim tempom igranja, ki dosega približno 140 udarcev na minuto, dosežemo theta stanje zavesti, ki v osebi začne prebujati zdravilne procese.

Prihodnost je v znamenju osebne vere
Kdor omalovažujoče govori o veri, je v zmoti. Vera ni isto kot religija (indoktrinirana, vsiljena predstava o Bogu). Vera - osebna predstava o Stvarstvu ali o Bogu - je izredno pomembna stvar v življenju, ki daje verujočemu silno močno oporo, navdih in občutek povezanosti z virom, iz katerega izhajamo in katerega del v resnici smo.

O moči vere priča dejstvo, da v njenem imenu žrtvovati življenje ni nič nenavadnega. Ko se zavemo dejstva, da smo del Stvarnika in ne ločeni od njega, ter da imamo duhovne potenciale, o kakršnih se nam sedaj niti ne sanja, vključno z dostopom do vse kozmične modrosti, dobi življenje povsem nov smisel in novo globino.

Vibracija na našem planetu se neprestano spreminja, zato je še posebej pomembno,da ohranimo dober stik s tlemi in z Materjo Zemljo. Kljub temu, da ljudje delamo na sebi (ni važno, katero tehniko ali metodo pri tem uporabljamo), se pogosto zdi, da smo premalo prizemljeni in da kljub vsej vadbi nimamo stika s tlemi. 

Za naše prijetno počutje, več energije in dobro zdravje je zelo pomembno, da imamo dober stik s tlemi, kajti le tako se lahko energija v našem telesu prosto pretaka. Mnogi, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, imajo zelo dobro delujoče zgornje čakre, na spodnje pa se nekako »pozabi«. Zato bom danes v e-mesečniku predstavil dve preprosti bioenergijski vaji Alexandra Lowena, ki vam bosta pomagali, da se boste lažje prizemljili in ohranili stik s tlemi.

»Pomembno je, da se v tebi prebujajo spoznanja… spoznanja, ki te polnijo z razumevanjem,« je rekel Popotnik. »Prvo spoznanje je že dozorelo. Pričel si se zavedati praznine, ki jo je v tebi ustvarilo kopičenje materialnega… Ni pomembno, koliko povlečeš k sebi… črna zvezda v tvojem svetu nikoli ne bo polna.« Popotnik je dvignil glavo in se zastrmel v luči, ki so osvetljevale prostor. »Začneš se spraševati, kam to vodi. Zakaj te materija, ki jo imaš na razpolago, ne zadovolji. Zakaj si še bolj prazen, kot si bil. Zakaj si osamljen…«

»Praznino sčasoma sprejmeš in živiš z njo… kot vsi ostali,« je odvrnil Eden. »Čeprav veš, da je vse zaman. Nekje se pot konča… nekje je igre konec. Igre življenja. Kar si bil… kar si pomenil… preprosto izgine.«

Ali je moj Bog lahko drugačen?
V imenu vere je bilo v svetovni zgodovini izvršenih brez števila vojn, pobojev in nasilja, ki tudi danes ne pojenja. Naj bi tako hotel Bog? Zdi se celo, da smo celo danes zelo blizu verskemu spopadu krščanskega in muslimanskega sveta. To je na moč žalostno. Treba je nekaj storiti, saj ljudje predolgo živimo v nevednosti, otopeli in prestrašeni.

Temeljnih prepričanj, kot je predstava o Bogu, ni preprosto spremeniti. Tudi ni vsakomur dano, da bi se o vprašanju vere lahko zamislil in pretehtal njene postulate. Toda nekateri so o Bogu sposobni vsaj sprejemati informacije, ki jim pomagajo olepšati sliko. Lepši odnos do Boga se namreč zrcali v lepšem odnosu do sebe in drugih.

To stoletje je doživelo kvantni skok iz fizike v psihotiko in iz psihologije v metafiziko. Na Zahodu je metafizična misel zadnjih ne­kaj desetletij ustvarila nova obzorja naših tradi­cionalnih filozofskih sistemov.

Ta nenadni izbruh eksplozije zanimanja za psihotično, čarovno in mistično pa je v števil­nih glavah prej ustvaril zmedo kot razsvetljenje. Spodbudil je tudi zanimanje za domorodna mistična izročila, ki so v številnih kulturah obstajala veliko pred krščanstvom. Ker je bila večina teh izročil v svojem bistvu šamanistična, ni čudno, da so mnoge tako imenovane mistične poti v resnici poti jasnovidcev in ne mistikov.

Ali Bog kaj pričakuje?
Naslednje bistveno vprašanje, ki sodi v samo izhodišče tradicije, se glasi: Kaj hoče Bog in zakaj?
Do odgovora zopet ne moremo priti, dokler se oklepamo lastne tradicije in utrjenih verskih predstav. Tisočletno pranje možganov je opravilo svoje in zato nam je še težko razmišljati neobremenjeno, s svojo glavo.

V luči zgornjih ugotovitev je odgovor nedvoumen: predstava, da Bog nekaj hoče in zahteva, je nesmiselna. Bog noče nič, ker ima in je vse, kar bi hotel imeti in biti. Edino, kar je, ne potrebuje ničesar; kako bi sploh lahko - saj prav vse že ima!

Kaj je Bog?
Kakšna je osebna vera, predstava o Bogu in njegovih pravilih, je v liberalnih okoljih zahodnega sveta stvar osebne izbire, v nekaterih deželah na vzhodu pa predvsem stvar tradicije. Tradicijam se praktično ne moremo izogniti. Bistveni del sleherne tradicije pa je vprašanje Boga, ki je v vseh religijah predstavljen napačno. Zakaj?

Ker je z izkrivljanjem tega stališča in spoznanja moč zelo dobro manipulirati in izkoriščati človeka. Na to temeljno predstavo se namreč opira na stotine in tisoče drugih izpeljanih prepričanj, ki tako ali drugače krojijo naše življenje. Tako so izumili religije, privlačne zgodbice, povezane s kupom zapovedi in pravil, ki človekovega duha utesnijo, iz človeka pa napravijo poslušno ovčico.

Ljudje se bojimo Boga
Življenje vsakogar med nami poteka v skladu z osebnimi programi, programi naroda, ki mu pripadamo, ter programi, ki jih vsebuje tradicija družbe, v kateri živimo. Kdor se loti duhovnega čiščenja, se mora prej ali slej lotiti tudi miselnih temeljev, ki jih je sooblikovala tradicija. Zahodna civilizacija temelji na krščanskih temeljih; krščanski stereotipi in prepričanja so torej vtkani med njene osnovne gradnike.

Hoteli ali ne, verske predstave ljudstva, ki mu pripadamo, so prikrito vključene v miselne mehanizme vsakogar izmed nas, saj se tradiciji okolja, v katerem živimo, ne moremo kar tako izogniti.

Gongi, tibetanske skodele, šamanski bobni in didgeridoo so zdravilni instrumenti, ki vplivajo na našo zavest in s katerimi lahko izvajamo terapije za boljše energetsko ravnovesje.

Posode so začeli uporabljati že pred 6000 leti in izvirajo iz daljnega vzhoda. Uporabljali so jih pri meditacijah, molitvah in zdravljenju. Kovane so iz zlitin, ki po navadi vsebujejo od pet do sedem plemenitih kovin - svinec (Saturn), kositer (Jupiter), železo (Mars), baker (Venera), živo srebro (Merkur), srebro (Luna) in zlato (Sonce).