V petek ob dveh zjutraj mi je sporočevalec z Venere, ki je v moji bližini in deluje popolnoma isto kot drugi »glasovi v glavah«, le da je on prijateljski in koristen, povedal, da je Afrodita, namestnica vodje skupine za kontrolo zemeljskih državnikov, to je politikov, ki šteje 8.000 članov, pripravljena na odstop in prehod k nam.

Malo zatem je prišla še novica, da je tudi Barbida, ena od najvišjih v zadnji skupini operativcev za neposredno kontrolo Zemlje, pripravljena na odstop. Sporočevalec je še povedal, da je v bližini ljudi na Zemlji 91,3 milijonov nameščencev. Če se spomnite, sem v prejšnjem poročilu predpostavljal, da jih je do 500 milijonov.

Še dobro, da jih je manj, saj jih bomo zaradi tega lahko veliko hitreje uredili in poslali domov. Takoj sem poklical naše vesoljce in jim predlagal, da pripravijo sporočilo za karmičarske nameščence (inštalte).

Sprašujem se, zakaj je na našem planetu, kjer vsi iščemo samo ljubezen, ljubezen tako težko dosegljiva?

Pa saj ni, bo rekel marsikdo.

Poglejmo si empirično, kje vse je ljubezen ovrednotena, kot nekaj slabega. Vzel bom čisto banalen primer, tako da boste videli, na kakšne vse načine se poskuša čisto iskreno ljubezen prikazati v slabi luči.

Zadnje čase veliko slišimo in beremo o delovanju vizualizacij s katerimi lahko manifestiramo in pritegnemo obilje v naše življenje. Pojavljajo se raznorazne tehnike, knjige, tečaji itd. Napoleon Hill je bil pionir takšnega razmišljanja, ki je to sodobni družbi izpostavil ter napisal prvo knjigo že leta 1937 (Think and grow rich), prodana pa je bila v 20 mio nakladi. Drugi val je nekje proti koncu 90-ih spodbudil Kevin Trudeau in v Ameriki naredil pravo revolucijo. Potem je izšla še knjiga Skrivnost in tendenca tovrstnega razmišljanja, da lahko sami kreiramo svojo realnost, se je hitro razširila med ljudmi.

Smo pa ljudje tudi čedalje bolj nestrpni, tempo življenja je vse hitrejši in žal, če učinki niso takojšnji, idejo hitro zavržemo in se podamo nazaj na stara prepričanja.

Že nekaj let delam na sebi, mi je povedala Sabina. Ogromno sem že naredila, je dodala. 

Super, to je lepo slišati, sem odvrnil. Kako pa veste, koliko ste naredila na sebi, sem jo vprašal. 

Spremenila sem se, zelo, čutim v sebi, je odgovorila. 

Razumem in sem vesel za vas, sem ji povedal. Pa bi želela napredovati še hitreje, sem jo vprašal.

Kako pa to izgleda, je z zanimanjem vprašala. 

Imamo štirinajstletnega mulca. Brihtna glava, a kaj ko se počuti doma osamljenega. Edinec, starša sta izgubila smer krmarjenja njunega zakona, lovita se na brezveznih malenkostih in se neprestano prepirata. Našemu najstniku gre to zelo na živce, a sčasoma dobi debelo kožo in ju niti ne sliši več.

Starša se razideta in oče se odseli v sosednjo državo, kjer je dobil delo, mulc ostane z mamo doma. Oče želi vseeno sodelovati pri vzgoji sina, ker se zaveda, da sedaj prihaja zahtevno obdobje pubertete, pa da ne bi sine »zabluzil«, ga redno obiskuje, kolikor mu čas dopušča ali pa prebije sin vikende pri njemu.

Dragi Zemljani, z veseljem vam sporočam, da odlično napredujemo z osvobajanjem vesolja. Naši vesoljci so mi povedali, da smo skupaj z našimi prijatelji iz drugi galaksij osvobodili že več kot 400 milijonov galaksij. Bravo, naši!

Včeraj, to je 25. aprila 2021, je bil prelomni dan v zgodovini Zemlje. Naši vesoljci so mi sporočili, da je bil včeraj prvi dan, ko na Zemljo ni prišel niti en inkarnant iz drugih galaksij. Prav tako ni bilo nikogar iz naše galaksije, da bi se inkarniral v otroka, saj smo tudi njo že osvobodili.

Na Zemlji se vsako leto rodi približno 83 milijonov otrok. To pomeni, da vsak dan zanosi približno 227.397 žensk in vsak dan se rodi približno toliko otrok. To seveda pomeni, da morajo karmičarji iz celega vesolja vsak dan na Zemljo pripeljati oziroma teleportirati približno 227.397 inkarnantov, to je ljudi, moških in žensk z drugih planetov.

“Hočem rešiti svoje partnerstvo, pa sem že skoraj obupala. Prebrala sem že nešteto knjig, poslušam nasvete na YouTube, obiskala sem celo nekaj svetovalcev, pa se stvari skoraj nič ne premaknejo. Povejte mi, kaj delam narobe?” je vprašanje, ki ga pogosto dobim.

Zakaj stvari ne delujejo, kaj torej delate narobe?

Nič!

Kako nič?

Vse to, kar delate, je v redu. Problem je samo v tem, da to ni dovolj. Zato ne deluje!

Verni so za boga krivi in dolžni

Prisluhnimo svetim mukam Martina Luthra, ki je »skoraj obupal nad tem, da mu bo uspelo zadovoljiti Boga, ki ga je sovražil: “Kljub brezmadežnemu življenju meniha sem čutil, da sem grešnik s slabo vestjo pred Bogom. Prav tako nisem mogel verjeti, da mu ugajajo moja dejanja. Tega pravičniškega Boga, kaznovalca grešnikov, nisem ljubil, temveč sem ga preziral.

Bil sem dober menih, tako dosledno sem ubogal pravilo, da bi prišel v nebesa, če bi lahko prišel tja samo zaradi upoštevanja samostanskega reda. Vsi moji sodrugi v samostanu bi to potrdili … Toda moja vest mi ničesar ni zagotavljala, temveč me je venomer polnila z dvomi in govorila: Tega nisi storil prav. Nisi se dovolj pokesal. To si izpustil iz spovedi.« (Karen Armstrong, Zgodovina Boga)

Je že res, da se včasih z marsikom težko razumemo in ne najdemo skupnega jezika.

Ko se nam začne dogajati, da nas kar naprej motijo določene stvari pri osebah, s katerimi smo v kontaktu, pa se moramo vprašati, kje dejansko leži težava.

So določene osebe res tako težavne za razumeti ali bi lahko morda kdaj pogledali vase ter se vprašali, če bi lahko del težave rešili že sami pri sebi.

So stvari, o katerih ne govorimo. So tematike, o katerih se ne pogovarjamo. So tabu občutki, ki jih skrivamo. Ker se bojimo. Bojimo, da bi nas zaznamovali od zunaj, da bi nas imeli ljudje za »čudake«, da bi odkrili tiste najbolj ranljive dele sebe, zaradi katerih bi izpadli slabiči. Saj je vendar tako imenitno delovati močna in postavljena osebnost. Imenitno je, če te imajo ljudje za nekoga, ki ga ne more nič zlomiti.

Sem nekdo, ki ve, kaj hoče v življenju in se tega neomajno drži. Hodim po svoji poti in vsi me občudujejo. Ker bi sami radi dosegli prav to. Biti neomajen in nezlomljiv. Pa sem res tak? Položim roko na srce in v oči privrejo solze. Predolgo sem skrival bolečino v sebi, predolgo igral človeka, kakršnega so želeli videti drugi. Kako pa sem se videl sam? Še tako mišičasto telo enkrat klone pod bremenom uteži, če jih vsaj od časa do časa ne odloži.

V Obstoju ni napak, zato se za njih ni potrebno opravičevati.

Vse v Obstoju obstaja takšno, kot je. V tem smislu ni nobenih napak. Obstoj ni bil načrtovan, zato tudi ni možno, da bi bilo v njem kaj napačnega. Za dobre ljudi bi bilo bolje, če ne bi bilo Zla. Za zle bi bilo bolje, če ne bi bilo Dobrega. Ne eni ne drugi glede obstoja Zla in Dobrega ne moremo narediti ničesar. Za Dobre je lahko Zlo napaka, za zle je napaka Dobro. Vse, kar lahko dobri ljudje naredimo, je, da si želimo, da je Zla čim manj in da bomo čimprej iz teme prešli v svetlobo.

Ko rečemo »napaka«, s tem mislimo, da bi na nekem mestu moralo biti nekaj drugega, da bi bilo potem pravilno, kot je na primer govorna napaka v besedilu. V Obstoju je tako, kot je, in nič drugače. V tem smislu je vse na svojem mestu pa če nam je to prav ali ne.

Povej mi, kako raste roža. Le kako? Poglej, začuti, prisluhni - in vedel boš. Podobno je z inspiracijo. Gre za nekaj subtilnega, delikatnega, nelahko opisljivega. Po svoje naravnega, tako kot je rast rože. In vendar tako pomembnega in usodnega v človekovem življenju, da je vredno pozornosti.

Inspiracija je izjemno pozitiven psihološki pojav, tako kot so lepota in ustvarjalnost, smisel in sreča. Z navdihom sem se redno srečevala pri svojem raziskovanju navdihujočih čudežev (nenavadnih inspirativnih pojavov sodobnega časa). Vedno znova osupnem - koliko inspiracije se skoznje preliva!

Starejša ko sem, bolj ugotavljam, da sem bila neiskrena v izpovedovanju svojih čustev, predvsem v stanju jeze. Ko me nekdo prizadene, takrat se samo postavim za zid in ne razmišljam o rešitvi, o pogovoru, ampak o tem, kako lahko nasprotniku vrnem besede, da ga bom čimbolj prizadela, da bo občutil, kako je on prizadel mene. In predvidevam, da nasprotnik deluje na enak princip, kar pomeni, da samo tekmujeva v borbi ega, kdo bo prej ali odšel v solzah ali se umaknil, da bo drugi lahko slavil navidezno zmago. Pa je to res zmagoslavni trenutek?

Po navadi smo ljudje najbolj prizadeti pri ljudeh, katere imamo na najvišji stopnici naše čustvene razporeditve. In ravno njih v stanjih, ko je potolčena naša samopodoba, naš ego, ko so razbita naša čustva, najbolj želimo prizadeti. Začeti z drugačno vrsto komunikacije, z iskrenostjo, je zopet trening. V takih trenutkih, sploh pred ljudmi, partnerji, otroci, pred katerimi smo najbolj razgaljeni, saj želimo, da nas sprejmejo z dobrimi in slabimi lastnostmi, z vsemi našimi muhami in včasih norimi idejami, takrat smo najbolj ranljivi in takrat najbolj branimo sebe in želimo najhuje prizadeti.

Ali ti povem po resnici, ali še naprej ostaneva najboljša prijatelja?

Ne samo, da so laži lahko dobre, nekateri celo napeljujejo ljudi k laganju, tudi svojim partnerjem.

V članku:

»6 Lies That Are Okay To Tell in a Relationship«

na strani:

Nesebično pomaganje drugim, ne rojeva zgolj toplega in puhastega občutka, ampak omogoča zdravo in daljše življenje. Ezoterična resnica, ki so jo začele podpirati tudi različne znanstvene struje.

“Znanstveniki so mnenja, da v nas obstaja sila, ki nas žene, da dajemo,” piše dr. Stephen Post v svoji knjigi Why Good Things Happen To Good People (Zakaj se dobre stvari zgodijo dobrim ljudem). Dr. Post navaja in dokazuje povezavo med opravljanjem dobrih dejanj ter dolgoživostjo.

Naraščajoče število znanstvenikov podpira njegove trditve s študijami, ki so pokazale, da se človeško telo krepi, če oseba izkazuje hvaležnost, radodarnost, itn.

Laži, samo laži in nič drugega kot laži.

Laganje je na eni strani izkrivljanje resnice, na drugi pa izmišljevanje stvari, ki ne obstajajo. Laganje je eno izmed škodljivih vedenj delnih osebnosti, ki temelji na strahu pred resničnostjo. Delne osebnosti so osebnostno zaostale, primitivne in izredno sebične. Del življenja in osebnostnega razvoja je mirno sprejemanje dejstev, in to ne glede na to, da to niso naši izbori, ampak gola dejstva, na katera ne moremo vplivati.

Laganje je tako tudi zanikanje resnice, saj lažnivec preprosto ne more in noče sprejeti dejanske resničnosti in si namesto nje izmisli novo, ki je za njega bolj sprejemljiva. Raje živi v udobju laži kot v neudobju resnice. Lažnivec laže zato, ker se boji resnice in se želi okoristiti z lažjo. Boji se, da bi z resnico izgubil nekaj, kar že ima, ali da ne bi dobil, kar si želi. Min, eden od obiskovalcev z drugih planetov, me je spomnil, da gresta resnica in poštenost z roko v roki po eni strani ceste tako kot gredo laž, goljufanje, varanje in izkoriščanje skupaj po drugi strani ceste.

Prvo poročilo o naši akciji z našimi prijateljskimi vesoljci je bilo solarno. V njem sem poročal o začetku osvobajanja planetov v našem sončnem sistemu. Drugo solarno poročilo je bilo v resnici galaktično, saj sem v njem poročal o velikanskih uspehih v naši galaksiji. Zdaj imam za vas super vesoljske novice.

Vsi meseci od začetka naše akcije za osvobajanje vesolja so nam prinesli nove uspehe. Novembra smo začeli z osvobajanjem in osvobodili prvih osem oziroma deset planetov. Decembra smo začeli z osvobajanjem našega sončnega sistema in izvedeli za imena in hierarhijo Zlih bitij. Solarno poročilo številka 1 lahko preberete na tej strani: https://www.pismapalkijem.si/2020/12/13/solarno-porocilo-stevilka-1-zacelo-se-je-osvobajanje-nasega-soncnega-sistema/

Anne Donath – življenje brez tehnike
Če potrebuje Anne Donath zvečer luč, seže v predal, v katerem ležijo vžigalice za sveče.
Če si želi poleti kaj skuhati, stopi pred hišna vrata, kjer je preprosto ognjišče, narejeno iz treh velikih kamnov, na katerem stoji lonec. Če želi priti iz spalnice v dnevno sobo in od tam v kuhinjo, se mora le enkrat obrniti, saj ima samo eno sobo.

Hiša Anne Donath je iz lesa in primernejše ime je koča, ki meri v dolžino in širino štiri korake. Pokrita je sicer z modernimi strešniki, kot je predvideno v zazidalnem načrtu na tem področju, kjer živijo ljudje v masivnih hišah in se vozijo z mercedesi. Imajo velike vrtove in ob sobotah kosijo travo, so premožni in zvečer gledajo Lepo je biti milijonar.

Ne to ni pravljica, to je današnja realnost. Namreč partnerski odnosi so za marsikoga zares velik izziv.

ZAKAJ? Kraljica skriva pod ledom toplo srce, vitez pod oklepom dobro srce, oba pa se bojita, da bi bila ponovno ranjena. Zato je vedno več površinskih odnosov, zato se partnerje menja, ko se začetni med poliže; zato je toliko varanja in bolečine.

Tako, da ne naredite ničesar! Poglejmo, kako ne narediti nič in se odvaditi od izredno škodljivih, samouničevalnih in smrtonosnih navad.

Poleg zgornjega ubijalskega trojčka sodijo med škodljive navade, ki z leti postanejo osebnostne lastnosti in samoprogramirana vedenja, tudi vse druge oblike škodljivih misli, občutkov in čustev, besed in dejanj, kot so laganje, zmerjanje in zaničevanje, preklinjanje, žalost in samousmiljenje, strah in jeza, izkoriščanje, grožnje, napadanje, nasilje vseh vrst itd.

Vse odvisnosti so nam vsilili karmičarji s karmičnimi scenariji in jih preko inkarnantov prinesli v naša življenja. Vse odvisnosti od objektov predstavljajo izgubo svobode, saj so odvisniki prepričani, da ne morejo živeti brez objekta odvisnosti, na primer cigaret, alkohola ali drog. Karmičarji so jim tudi hinavsko zmešali pamet in jim podtaknili izkrivljeno idejo, da je odvisnost dobra in da jim koristi.

Ne morem mimo očitnih znakov, ki jih nekatere dame izražajo, ko gre za odnos med njo in njenim moškim. Moje delo v Svetovalnici je v mnogih primerih osredotočeno na partnerski odnos, predvsem v tistem delu le-tega, ko je prišlo med partnerjema do prevare, pa prideta do mene s ciljem, da vseeno ostaneta skupaj in skušata razrešiti zakaj je do nezvestobe prišlo.

Vsak par je seveda unikaten, mnogi že pridejo z zavedanjem, da je bila prevara budilka ali alarm, v smislu, da njun odnos škripa, da sta odtujena, da živita eden mimo drugega, da se ne slišita več, pozabila sta na izkazovanje pozornosti, postala sta samoumevna eden drugemu in pristala v odnosu sostanovalcev.

V angleščini se ta občutek lahko bere na dva načina: “I don’t belong here” (Jaz ne spadam sem) in “I won’t be long here” (Jaz ne bom dolgo tu).

Inkarnanti poleg hude nemoči, ker ne morejo preprečiti odhoda od doma, družine in dragih ter prisilne inkarnacije, čutijo tudi zelo močno željo po čim hitrejši vrnitvi domov. Zato poleg občutka, da ne spadajo sem, v naše življenje prinesejo tudi občutek, da bi šli radi čimprej domov. Nekdo od obiskovalcev z drugi planetov pravi, da so to inkarnantove Muke.

Eden od možnih razlogov, da dojenčki veliko jokajo, je, da se inkarnanti, ki so jih na silo inkarnirali vanje, dobro zavedajo, kaj jih čaka in da se bo večina vrnila domov šele čez dolga desetletja. S to energijo nemoči, žalosti in pogrešanja svojih dragih prežamejo dojenčke, ki zaradi tega pogosto, močno in dolgo jokajo.

Negativna karma in karmični dolgovi

Po karmični teoriji in praksi smo vsi Zemljani le inkarnacije nekih drugih ljudi z drugih planetov. Oni naj bi v svojih osnovnih življenjih in dodatnih vmesnih inkarnacijah naredili različna škodljiva dejanja in se karmično zadolžili. Te karmične dolgove moramo zdaj odplačevati mi, in to s številnimi neprijetnostmi v naših življenjih. Del karmičnih dolgov od nas izterjajo tudi v sanjah.

Nekdo iz moje inkarnacijske vertikale, od ljudi z drugih planetov, ki se inkarnirajo drug v drugega, višji v nižjega, je kradel čevlje in denarnice na obiskih in zabavah. Nekega dne so ga poslali v inkarnacijo. Zatem se je tudi ta oseba, v kateri je bil on inkarniran, inkarnirala naprej in navzdol, in to vse do mene, ki sem najnižji v tej vertikali. Za karmičarje so vsi ti ljudje en sam človek, to je kradljivec čevljev in denarnic. Za njih sem tudi jaz ta človek :), zato sem za njih karmični dolžnik.