Oče se je vrnil pozno domov. Prihajal je iz svoje službe, utrujen in razdražljiv in že pri vhodu je naletel na svojega sedemletnega sina, ki ga je čakal pred vrati.
"Ati, te lahko nekaj vprašam?" "Ja. Kaj je?" je odgovoril oče.
"Ati, koliko denarja zasluziš na uro?" "To se pa tebe nič ne tiče. Zakaj sploh sprašujes?" je oče odgovoril jezljivo.
"Samo rad bi vedel. Prosim povej mi, koliko dobiš na uro?" je prosil mali dečko.
"Če ze moraš vedeti, zaslužim dvajset evrov na uro."
"Oh," je sinček zavzdihnil in povesil glavo.

Znova je pogledal gor in dejal, "Ati, mi lahko posodis deset evrov?"
Oče je postal zelo nejevoljen. "Če si me o moji plači spraševal samo zato, da ti lahko posodim nekaj denarja, da si kupiš trapasto igračo ali kakšno drugo neumnost, potem odkorakaj naravnost v svojo sobo in se spravi v posteljo. Razmisli o tem, kako si bil sebičen. Vsak dan delam dolgo in trdo in nimam časa za take otroške igrice."

Ne bom govoril o tem, kadar nekdo nosi v srcu že sam namen prevare.
Rad bi se dotaknil nečesa globljega.
Dobro poglej, kaj se dogaja v tem svetu.

Dobro vedi česar so bitja kaotičnega sveta, ki se ne zavedajo njega resnice sposobna in česar ne.

Bodi dober, ljubi iz dna srca vsako bitje, jim pomagaj vendar glede stvarnosti tega sveta, ne bodi naiven.

Udarci usode v tem svetu so lahko tako nepredvidljivo zahrbtni in močni, da celo najbolj mirnega v poštenje zasidranega nevednega in dobrega človeka, ki ne pozna vsega tega resnice, vržejo iz ravnovesja.

Daj,
a ne pusti se izkoriščati;
ljubi,
a ne pusti si streti srca;
imej zaupanje,
a ne bodi naiven;
poslušaj druge,
toda ne izgubi svojega lastnega glasu.

Vladarji, predsedniki, direktorji in župani
ter vsi vase zagledani odločevalci
se niso rodili z žezlom v roki.
Njih dosmrtna last je le lastno življenje,
tudi tega naj ne zapravljajo in uničujejo.
Starost je skrajni čas za prevetritev
preteklosti in odstranjevanje nesnage,
ki obremenjuje dušo in telo.

Bolj ko se kdo iz dneva v dan napihuje,
bolj se namesto z blagim spominom, vsebino
raje z videzom dokazuje;
nad 30 dni umetno razsvetljuje noči;
z bliščem, okrasjem izvablja nakupe,
popivanje, prenajedanje in boleče razlike;
za lačne, gole in bose pa lučke, petarde.

*
Življenje je kot knjiga ...
Ne preskakuj poglavij
in nadaljuj z obračanjem strani.
Prej ali slej boš razumel,
zakaj je bilo
vsako poglavje pomembno.

S pasjimi in petelinjimi boji, konjskimi dirkami,
navijaštvom, tekmovalnim športom
in podobnim zle moči manipulirajo z ljudmi,
da se le-ti nato še hitreje in nepremišljeno
odločajo za nadaljevanje marsičesa slabega.

Kakšno je vaše fundamentalno stanje, k temu se boste zmeraj vračali, kajti to v resnici tudi ste.

Če je vaše fundamentalno stanje popolnoma zavestna ljubezen, boste to živeli, če ne, se boste samo občasno v njo vračali, dokler bo v vas še prisotna, in jo doživljali, kot neko bolj ali manj dolgo začasno čustvo, ki zgine.

Takrat je vaše fundamentalno stanje podložno občutenjem sveta jeze, in tega čustev, h katerega bolečini se vedno znova vračate.

Poizkusi dihati resnico
in tvoje življenje bo postalo
veliko bolj mirno.

Stoyan Svet

Med nami je vse bolj mraz, mraz, mraz
zaradi vseh naših: jaz, jaz, le jaz.

Trta podarja grozdje in ne vina,
ki ga dela le človek.
Z njim še drugim pripravlja omamo,
pozabo, spozabo, opitost in spore,
razdore, trpljenje, bolezen, nesrečo.

Kje pa so pesmi o grozdju, jabolkih, slivah,
češnjah, hruškah, marelicah, breskvah;
doma pridelanih, čislanih,
hvaležno použitih ali podarjenih?

*
Neko osebo resnično spoznamo
po načinu, kako se vede do nas,
ko nas ne potrebuje.
*

Državi z dvajsetino svetovnega prebivalstva
najbrž ne ustreza več poimenovanje
"svobodni svet", če ima toliko zapornikov,
kot jih pošlje v ječo povprečno četrtina
prebivalstva na Zemlji.

Rešitev ni v ustrahovanju in kaznovanju,
temveč v pravičnosti, dobrih zgledih
in spodbudni pomoči.

V istem trenutku ko imamo čudovito doživetje, nekdo trpi neznosne bolečine, ko se nekdo veseli je nekdo do temelja potrt, ko imamo lep sončen miren dan, je na drugem delu zemlje potres, mlad par se veseli, na drugi strani se dvoje uničujoče razhaja, nekdo poka od zdravja, na drugi strani nekdo od bolezni dobesedno pred očmi svojcev živ razpada.

Vendar mi vsega tega ne vidimo, imamo svoj košček nebes, v katerih živimo nekako izven vsega tega. Lažnivi svetlobni angel, ki ga ni ustvaril Bog, ampak na nek način mi sami, nam v njih prigovarja;

Za pozitivno mišljenje in delovanje
se je treba čemu odreči.
Če pa je človek že globoko v negativnem,
se bo treba odreči marsičemu.
Iz propadanja in prepada
se je zelo težko povzpeti.
Vse smeti od nevredne poti navzdol
je treba odstraniti na poti navzgor
in se z vsemi prizadetimi poravnati.

S prodajo, nakupom in vsiljevanjem orožja
mogočniki pripravljajo ubijanje,
invalidnost, pustošenje ter uničevanje
in so plačanci zla, čeprav morda
poljubljajo razpelo ali se postavljajo
z obiskom pri verskem poglavarju.

Veliko odvečnega znanja in imetja, pomeni veliko trpljenja.

Zakaj je človek, ki ima malo, bolj zadovoljen?

Zato, ker je obdan le s tem, kar resnično tudi rabi,
zato to iz vsega srca spoštuje in z ljubeznijo uporablja.

Tisti, ki ima preveč, pa je obdan s tem kar v resnici ne potrebuje,
in je hote ali nehote, na tak ali drugačen način suženj vsega tega.

V Trstu niso ribe odrekle niti ene cisterne
morske vode ribjim sestram,
ujetnicam v nemškem akvariju.

Tako se odloča le človek, ki si prilašča ribe,
morsko vodo, ozemlje in tudi rečno vodo.

Naj Zemlja kar sama poskrbi za pravičnost?
Bo morala odplaviti sebičnost
s preobiljem morske vode?

Spomin na Nelsona Mandelo bi državniki
bolj prav počastili, če bi namesto za stroške
potovanj na sedež OZN-a namenili pomoči
strahotno izstradanim jemenskim otrokom.

Raje streznitev in pomiritev med vsemi -
namesto praznih besed mnogih med njimi,
ki Nelsonu Mandeli še do gležnjev ne sežejo.