Razumen človek odprtega srca,
kateri slogan ti je bliže?

"Uživanje mesa je zdravo"
ali
"Z uživanjem živalskih trupel
ljudje sami postajamo trupla."

Kolikokrat so se vaši predhodniki v mikrokozmosu,
zavedali strašne resnice padlega sveta,
a niso mogli narediti glede tega nič.

Ali veste spomnite se,
kolikokrat ste se v preteklosti tudi vi zavedali,
strašne resnice tega sveta,
a niste mogli narediti nič.

No zdaj lahko kaj storite!

Ali boste z vsem srcem, z vso dušo,
prav uporabili to priložnost,
ki jo imate sedaj
in jo pripeljali do dobrega konca?

Kdove, ali tvorci izbrisa slutijo,
da jim bo storjeno Bog odpustil šele potem,
ko jim bo odpustil še zadnji v dolgi vrsti
prizadetih in oškodovanih.
In mi? Kje smo bili? Smo gledali vstran?!

Iskrene besede,
iz čistega ljubečega srca,
zmeraj usmerjajo vsakega v pravo smer,
srečni tisti,
v katerih najdejo plodna tla.

Sona, eden Budovih učencev, utrujen od puščavniškega življenja, polnega odrekanj, se je prepustil življenjskim užtikom. Buda ga je vprašal:

“Otrok moj, si kdaj igral na lutnjo?”

“Sem,” odvrne Sona.

“Potem povej, če so strune na lutnji premočno zategnjene, ali bo glasbilo dalo pravi ton?”

“Ne.”

Le jejte, le jejte sadje, zelenjavo,
vse je veliko, lepo in zdravo,
ker nosi nalepko "domače";
vseeno, iz kakšne daljave je pripeljano.
Le jejte koruzo, riž, sojo,
lepo gensko spremenjeno, podprto
s kemijo, sadje morda še obsevano.
Le jejte trupla piščancev, krav in prašičev,
pohlep jih je prikrajšal za sonce in pašo,
svobodo, družino in mnoga leta življenja.
Ostanite zdravi, saj so v hrani sledi
zdravil za živali, da ne zbolijo,
od vsega hudega ne ponorijo.

Ne teko le reke, ki se zlivajo v morja,
se spotoma kdaj razlijejo ali poniknejo.

Kljub človeškim posegom vanje tečejo navzdol,
včasih poplavljajo, naplavijo odpadke.

Kakšne misli dan za dnem
polnijo našo strugo življenja?

So deroče, uničujoče, polne nesnage,
ali nas poživljajo in vse spodbujajo,
da jih spreminjajo v dobra dejanja?

Prava osvoboditev ni boj
z bajoneti, bombami in raketami
ali zamenjava neumnega vladarja
z malopridnim in njegovo kliko,
temveč postopna notranja osvoboditev
od vsega lastnega slabega
in molka ob trpljenju izkoriščanih.
Biti tudi za druge naj bo stalnica vsakega življenja.

Ne bo zmagal tisti ki zaničuje,
ampak le ta, ki se potrudi
in iz ljubezni dna srca,
razume.

Delajte kot drevo,
menjajte svoje listje
in ohranite korenine ...
Menjajte svoje ideje
in ohranite svoja načela!

Nekoč smo tudi ob knjigi
"Daleč od ponorelega sveta"
prepoznavali, kam drvi svet.
Danes smo že krepko
"sredi izprijenega in kaotičnega sveta".
Nekoliko smo k temu prispevali tudi mi -
če ne drugače, pa z molkom
ob trpljenju okoli nas in po svetu.
Svet se lahko malo popravi
z vsakim človekom. Skrajni čas je že.

Dan za dnem slišimo o vplivu
vremenskih obremenitev na naše počutje.
Pa mislimo kdaj o svojih dušnih
obremenitvah, ki odločilno vplivajo
na dušno in telesno zdravje?
Ene in druge se močneje kažejo
na stara leta, vabijo nas k spremembam.

Na političnem vrtiljaku se zdi imenitna sredinskost, leva ali desna.
Če v boju za prevlado iz "sredine" izpade "e",
etika, ostane le še bojevita "srdina"
oz. srd in srdit boj za oblast mimo nas.

Če ni reda v glavi in ne ljubezni v srcu,
smo brez vrednih ciljev in truda zanje
odlagališče vsakovrstnih smeti in odpadkov,
ob katere se nesrečni spotikamo skozi življenje.

*
Ko bo umrlo zadnje drevo
in bo zadnja reka zastrupljena
in zadnja riba ujeta,
šele takrat bomo spoznali,
da denarja ne moremo jesti.
*