Idealni pogoji: mikrobi, nizka raven kisika, organske snovi in voda
Na islandskem ledeniku Solheimajökull, ki se dviga ob poledenelem ognjeniku Katla, se poleti proizvede kar 41 ton metana na dan, za kar so odgovorni mikrobi, ki uspevajo ob toploti ognjenika.

41 ton tega toplogrednega plina v istem času ustvari 136.000 krav. Gre za veliko večjo količino metana od tiste, ki v atmosfero prehaja iz neledeniških rek ter 20-krat večjo količino, kot jo v zrak izpustijo vsi drugi evropski ognjeniki skupaj. "To je ogromna količina metana, ki iz vode, nastale pri taljenju ledu, prehaja v atmosfero," je povedal vodja študije Peter Wynn z univerze v britanskem Lancastru.

Čedalje večjo prepoznavnost koristi, ki jih prinašajo skupnostni projekti, je s svojo udeležbo na 3. nacionalni konferenci o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri potrdilo 90 udeležencev - predstavnikov občin, razvojnih agencij, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave.

Navdihujoč dan v družbi drugih zainteresiranih za skupnostne projekte, prostor za vzpostavljanje partnerstev in preverjanje projektnih idej, priložnost za spoznavanje, kako je nekaterim že uspelo skupnostno financirati projekt, vzpostaviti stanovanjsko zadrugo, ali s skupnostno elektrarno ohraniti življenje v podeželski skupnosti - vse to je udeležencem ponudila današnja konferenca z naslovom Načela ustvarjalne skupnosti v praksi, ki sta jo organizirala Umanotera in Društvo Focus.

Uživanje večjega deleža hrane rastlinskega porekla je učinkovit ukrep za blaženje podnebnih sprememb in prinaša pomembne koristi za zdravje ljudi.
Omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C ne bo mogoče doseči brez korenitega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Pri tem je zmanjšanje porabe emisijsko intenzivne hrane živalskega izvora ključni ukrep, ki dopolnjuje povečanje učinkovitosti kmetijskih praks in zmanjšanje odpadne hrane.

Ta ukrep je stroškovno učinkovit in se odlično prilega situaciji v Sloveniji, kjer bi z zmanjšanjem porabe rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa ne samo občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, ampak se hkrati približali sodobnim prehranskim priporočilom.

Ekologi brez meja upajo, da pristane na ‘smetišču zgodovine
Evropska komisija je maja letos dala v razpravo predlog Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Po glasovanju na evropskem Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, ki ga sestavlja vseh osem političnih skupin in je poročilo sprejel z veliko večino, bodo evroposlanci glasovali ne samo o prihodnosti direktive, ampak tudi o naši prihodnosti.

Direktiva ureja področje ravnanja s plastičnimi izdelki za enkratno uporabo kot so slamice, lončki za kavo, jedilni pribor. Poleg tega razširja odgovornost proizvajalcev na stvari, kot so embalaža za živila za s sabo, tobačni izdelki, mokri robčki in baloni. Poleg tega je predlagan 90-odstotni cilj zbiranja plastenk za pijače.

V propadu naše naravi ni nič naravnega:
WWF poročilo prikazuje gromozanski človekov vpliv na planet

1. Kazalec živega planeta (The Living Planet Index, LPI) razkriva, da so se svetovne populacije vretenčarjev povprečno zmanjšale za 60% v zadnjih 40 letih.
   
   
2. Največje gonilo trenutne izgube biodiverzitete je čezmerno izkoriščanje naravnih virov, ki je posledica naše naraščajoče potrošnje.
   
   
3. Naraščajoča potrošnja resno ogroža sposobnost narave, da nam nudi storitve, ki so globalno vredne približno 125 trilijonov dolarjev letno.
   
   
4. Glede na povezavo med zdravjem planeta, blagostanjem ljudi in prihodnostjo našega planeta, WWF spodbuja globalno skupnost, da se združi za nov "globalni dogovor za naravo in ljudi" in končno obrnemo trend izgube biološke pestrosti.

Glede na Poročilo o stanju planeta 2018, človek sisteme, ki podpirajo našo družbo in gospodarstvo poriva na rob. Danes izdano poročilo, prikazuje realno sliko vpliva človekove dejavnosti na svetovne oceane, gozdove, reke in ozračje. Poudarja dejstvo, da se okno priložnosti, ki ga imamo, da na globalnem nivoju skupaj premislimo in pretehtamo svoje vrednote in kako cenimo, ščitimo in ohranjamo naravo, hitro zapira.

Ste vedeli, da z enim povratnim čezoceanskim letom presežete količino izpustov toplogrednih plinov, ki vam kot posamezniku »pripadajo« za celo leto? In da je med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjšanje osebnega ogljičnega odtisa poleg življenja brez avtomobila tudi uživanje hrane rastlinskega izvora?

Da bi se držali zavez iz Pariškega sporazuma in omejili globalno segrevanje na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven, so poleg sistemskih sprememb, ki so v pristojnosti vlade, potrebne tudi spremembe ravnanja vsakega posameznika.  

COCA COLA, PEPSICO IN NESTLE PREJMEJO ‘NAGRADO’ ZA NAJHUJŠE PLASTIČNE ONESNAŽEVALCE NA SVETU
Gibanje Break Free From Plastic, katerega del smo tudi Ekologi brez meja, je objavilo najpogostejše blagovne znamke plastičnih odpadkov, ki so bili zbrani v 239 čistilnih akcijah in popisih blagovnih znamk v 42 državah na 6 celinah.

Pregledanih je bilo več kot 187 tisoč kosov plastičnih odpadkov. Najpogosteje je bila najdena embalaža podjetja Coca Cola, in sicer v kar 40 od 42 držav.

Na zasedanju Evropskega parlamenta so danes potrdili cilje Evropske unije na področju izpustov ogljikovega dioksida iz avtomobilskih motorjev. Povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov se bodo do leta 2025 znižale za 20 %, do leta 2030 pa za 40 %. Strinjali so se tudi z začetkom izvajanja meritev izpustov v realnem prometu od leta 2023 naprej.

Evropska komisija je sicer predlagala nekoliko blažje zmanjšanje izpustov, in sicer za 15 % do leta 2025 oziroma za 30 % do leta 2030, a je okoljski odbor Evropskega parlamenta poslancem predlagal strožje znižanje, ki so ga zdaj nekoliko prilagodili.

Futura DDB in Ekologi brez meja so skupaj s prostovoljci ustvarili posebno pisavo iz odvrženih smeti, ki so jih pobrali na vseslovenski čistilni akciji. Vsako črko so fotografirali na nevtralnem ozadju, kasneje pa jo bodo tudi vektorizirali. Z njo bomo lahko tudi virtualno prenašali sporočilo, da smeti ne sodijo v naravo. Raje jih PONOVNO UPORABIMO za kaj novega, večjega.

Pisava: vključuje vse črke slovenske abecede in je bila narejena s strani številnih prostovoljcev, ki so očistili Slovenijo smeti. Sestavljali so jo iz različnih vrst odpadkov, ki so bili najdeni v naravi in divjih odlagališčih. Med drugim iz starih pločevink, baterij, plastenk, gum, čelad, oblačil, pohištva, gradbenih odpadkov, itd.

RAZKRITO: 58 milijard EUR prikritih subvencij za premog, zemeljski plin in jedrsko energijo

Medtem ko voditelji EU razpravljajo o prihodnosti trga električne energije v EU, nove raziskave razkrivajo koliko denarja je v obliki tako imenovanih mehanizmov za zagotavljanje zmogljivosti (capacity remuneration mechanism, CRM) namenjenega za podporo elektrarnam na premog, zemeljski plin in jedrsko energijo.

Po podatkih, ki jih je zbral in analiziral Greenpeace, je takšna podpore premogu, zemeljskemu plinu in jedrski energiji, ki obstaja v 14 državah Evropske unije, uporabnike do danes stala že 32,2 milijard EUR, do leta 2040 pa naj bi jih še dodatnih 25,7 milijarde.[1] V zadnjih dvajsetih letih se je obseg financiranja mehanizmov za zagotavljanje zmogljivosti povečal za skoraj štirikrat.[2] Največje uporabnice mehanizmov za zagotavljanje zmogljivosti med državami EU so Španija, Poljska, Belgija, Irska in Velika Britanija.

Poziv Ministrstvu za infrastrukturo: Zaščitite Muro pred gradnjo elektrarn!

Nova slovenska vlada je v koalicijsko pogodbo zapisala: „Zaščitili bomo reko Muro, pri čemer hidroelektrarn na tej reki ne bomo gradili.”

S tem je jasno sporočila, da je treba prekiniti vse postopke za gradnjo elektrarn na Muri, kar nevladne organizacije in posamezniki, združeni  v kampanji Rešimo Muro!, pozdravljamo, vlado pa pozivamo, da v skladu z zapisom v koalicijski pogodbi Ministrstvo za infrastrukturo v Resoluciji o energetskem konceptu Slovenije zapiše našo zahtevo, da reka Mura ni predmet energetske izrabe in s tem izpolni svojo zavezo, zapisano v koalicijski pogodbi.

V slabih dveh urah nastane v Veliki Britaniji toliko odpadkov, da bi z njimi lahko napolnili celotno stavbo Royal Albert Hall. Douglas McMaster, ki je kot kuharski šef 12 let delal v prestižnih restavracijah po svetu se je zato odločil, da bo v Brightonu odprl Silo, posebno restavracijo brez odpadkov. Ideja je preprosta: servirati le lokalno pridelano sezonsko hrano in ničesar vreči stran.

McMaster pravi, da je dokaj preprosto opraviti s 95 odstotki odpadkov. Ključno je, da sestavine pridobiva neposredno pri lokalnih pridelovalcih, ki uporabljajo prave načine pridelave. Za dostavo uporablja zgolj transportno embalažo za večkratno uporabo in nobenega pakiranja. Uporablja lokalno pridelane pridelke in meso, ki jih kupuje neposredno od pridelovalcev.

Od začetka leta smo s skupnimi močmi pregledali 2670 divjih odlagališč in prijav smetenja, hkrati pa odkrili 150 novih. Da rek "daleč od oči, daleč od srca" še vedno velja, kaže podatek, da je stanje najslabše v skritih kotičkih gozdov - tam je namreč ostalo največ odpadkov odkar je bilo nazadnje preverjeno stanje. 

Več kot 900 lokacij se je izkazalo v celoti saniranih, med novimi prijavami pa prevladujejo prijave manjših količin komunalnih in gradbenih odpadkov. V tem času smo dosegli tudi žalostni višinski rekord, saj je prostovoljka odkrila staro divje odlagališče tik pod Triglavom!

Zakaj je pomembno, da odpadke oddajamo ločeno in ne vržemo vsega med mešane komunalne odpadke?
Poleg tega, da je izjemnega pomena, da kar se da recikliramo in tako ponovno uporabimo, predstavlja napačno odlaganje možno nevarnost za okolje in zdravje ljudi. Odpadna električna in elektronska oprema  lahko vsebuje vrsto nevarnih snovi, ki ob napačnem ravnanju predstavljajo tveganje za naše zdravje!

Ste vedeli, da stari katodni monitorji in TV zasloni vsebujejo svinec? LCD zasloni in namizni računalniki pa za osvetlitev zaslonov  uporabljajo živo srebro? Hladilno - zamrzovalni aparati vsebujejo nevarne pline, ki ob napačnem rokovanju lahko ogrozijo vaše zdravje in prehajajo v okolje. Zato vestno ločujmo odpadke in pomagajmo ohraniti naše okolje in zdravje!

Konec poletja je zaznamovan z menjavanjem ministrskih stolčkov in pripravami na novo ‘vladno sezono’, na katero pritiskajo tudi vedno glasnejše težnje po izgradnji sežigalnice z argumentom kopičenja odpadne embalaže na odlagališčih. Poleg ostalih nevladnih organizacij (Greenpeace, Eko krog) smo tudi Ekologi brez meja kot nacionalna Zero Waste organizacija podali svoj pogled na to temo.

“Vsekakor razlog za kopičenje odpadne embalaže ni (zgolj) zapolnjenost kapacitet sežigalnic v tujini. Sistem je luknjast v celoti. Tu bi moral biti fokus razprav, kaj bomo skupaj storili, da bo v prihodnje deloval, da bo slabe embalaže manj, ne pa ad hoc in brez razprav v javnosti zagovarjanje sežiga kot edine rešitve.

15. september 2018 se bo zapisal v svetovno zgodovino kot dan, ko bo na milijone ljudi v 150 državah sveta čistilo svoje kraje, mesta in obale v okviru svetovne čistilne akcije World Cleanup Day 2018. V Sloveniji bo takrat tretjič potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo 2018, tokrat pod sloganom “Še zadnjič”.

Ključni cilj tokratne akcije ni samo čiščenje in postavljanje rekordov v udeležbi in količini zbranih odpadkov, ampak še zadnjič množično in združeno povabiti prebivalce Slovenije, da se aktivirajo in dajo prispevek lepšemu in čistejšemu okolju. Hkrati je vsa pozornost usmerjena v to, da s skupnimi močmi v nadaljevanju poskrbimo, da Slovenija ostane čista za vedno preko spodbujanja preprečevanja nastajanja odpadkov in boljšega ravnanja z njimi.

Plastika je eden izmed najhitreje rastočih onesnaževalcev na svetu. Trenutni načini oblikovanja, produkcije in porabe plastike niso niti trajnostno naravnani niti učinkoviti.

Bolj obstojno naravnane alternative sicer že obstajajo - vendar "bioplastika" ni ena izmed njih.

Boj proti onesnaževanju s plastiko se mora začeti pri samem viru onesnaževanja s preprečevanjem nastajanja, premišljenim oblikovanjem in bolj učinkovitim upravljanjem.

Največje Evropsko zaščiteno rečno območje bo kmalu postalo resničnost 
Biosferni rezervat petih držav se je povečal s slovensko Muro

Svetovna organizacija za naravo WWF ima te dni dober razlog za praznovanje. 25 julija je UNESCO v Palembangu v Indoneziji tekom letne konference potrdil 29 tisoč hektarjev dragocene poplavne ravnine ob reki Muri v Sloveniji za Biosferni rezervat.

To je naslednji kos sestavljanke znotraj mednarodnega naravnega paradiža evropske Amazonke za Madžarsko in Hrvaško leta 2012 ter Srbijo leta 2017. Do sedaj je UNESCO zaščitil 850.000 hektarjev naravne in kulturne dediščine ob Muri, Dravi in Donavi. Kmalu bo Biosferni rezervat prečkal peto državno mejo in zrasel na 1 milijon hektarjev: v naslednjem koraku bo avstrijska mejna Mura med Špiljami in Radgono zaokrožila zaščiteno območje.

Od srede naprej živimo na kredo!
V sredo, 1. avgusta bo svet vstopil v ekološki dolg, objavila organizacija Global Footprint Network (GFN). Dan ekološkega dolga je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu.

Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku letu. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine. Po poročanju GFN bi za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih potrebovali 1,7 planeta. Če pa bi vsi Zemljani imeli tako veliko potrebo po naravnih virih kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta!

Najdražji je tisti odpadek, ki ga najdemo v gozdu. “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki so ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018, so bila v ospredju divja odlagališča. V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališč.

V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov. Med razlogi, zakaj prihaja do divjega odlaganja odpadkov so finančni prihranki, neučinkovit nadzor, premajhna informiranost in ozaveščenost ter pomanjkanje sodelovanja med organi in zainteresirano javnostjo.

Ne zamudite naših zadnjih aktivnosti.
Na strokovnem posvetu “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki smo ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018, so bila v ospredju divja odlagališča, kot ena izmed oblik okoljskega kriminala. V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališč.

V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov. Med razlogi, zakaj prihaja do divjega odlaganja odpadkov so finančni prihranki, neučinkovit nadzor, premajhna informiranost in ozaveščenost ter pomanjkanje sodelovanja med organi in zainteresirano javnostjo.

Povejo nam brez besed - to, kar je treba zdaj dojeti
Piše: Majda Ortan, Majdin Blog - Bilka in bardske strune

V tem svojem članku sem omenila, da je čas za odkritost.

Glede prenamnoženih rdečih polžev in njihovega sporočila vsem nam.

Vsi najbrž poznamo velike vrtne polže. Svojo polžjo hiško nosijo s sabo in kadarkoli se lahko vanjo umaknejo, zatečejo, skrijejo. To je dovršena hiška, ki jo izloči polževa noga. To se zgodi še preden se mladi požki izvalijo iz jajčec. Ta svoj dom torej prinesejo na svet s seboj. Hiška raste skupaj s polžem in doseže cca 4 cm v višino in prav toliko v širino. Apnenčasta struktura ima desno-sučno spiralno obliko v razmerju Zlatega reza.

Kako se globalni podnebni dogovor pretoči v nacionalne in lokalne politike - politično in zakonodajno ozadje zaustavitve nevarnih podnebnih sprememb

Sprejetje Pariškega podnebnega sporazuma decembra 2015 je bila pomembna zmaga mednarodne diplomacije. Za dosego njegovega cilja - zadržati dvig globalne temperature občutno pod 2 °C in po možnosti pod 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje - pa je potrebna še veliko večja politična volja in vzpostavitev učinkovitih spodbud vsem družbenim deležnikom za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Umanotera je v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki se je v preteklih letih osredotočal na predstavitve dobrih praks, pripravila opis političnega in zakonodajnega ozadja preprečevanja podnebnih sprememb.