Kako?

V Božanskem hologramu vedeti »kako« in to uporabljati, spremeni vse: človeka, molitev, uspešnost, blaginjo, življenje in svet – tudi naš planet!
Piše: Majda Ortan, ing; Cora agrohomeopathie®, Natural Quantum Powers for sustainable agriculture™, Ortan's Natural Quantum Powers™

Če boste kdaj prosili Očeta v mojem imenu,
vam bo dal.
Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu.
Prosite, in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.
(Jn 16: 23)

To je molitev, kot je zapisana v Svetem pismu. Ali verujete vanjo? V zvezi s tem govori naslednja zgodba. Kar je zakodirano v njenem sporočilu, kaže na to, da v tej molitvi v zgornjem tekstu, ni (bil) razkrit cel proces Božanskega Stvariteljstva.

Onesnaženje s plastiko ni samo grdo, je tudi nevarno!
»Plastična kriza« je sindrom zlomljenega sistema, vendar lahko z ustrezno porazdelitvijo odgovornosti rešimo težavo le tekom ene same generacije- toliko kot je bilo potrebno, da je problem eskaliral.

Onesnaževanje s plastičnimi odpadki je globalna kriza, ki se bo hitro še poglobila, če ne bodo vsi akterji znotraj celotnega vrednostnega plastičnega kroga, prevzeli odgovornosti za stvarne stroške, ki jih plastika predstavlja za naravo in ljudi, opozarja novo WWF-ovo poročilo.

Piše: Nara Petrovič v Vivi www.viva.si

Vso zgodovino je bila embalaža nadvse dragocena, naj je šlo za amforo, vrč, steklenico, skledo, košaro, zaboj, sod, nožnico, tulec, denarnico, obleko ("embalaža" za telo) ali hišo ("embalaža" za nas in naše stvari). Embalaža je navadno preživela toliko let ali generacij kot vsebina, ki ji je bila namenjena.

Razmerje med vsebino in embalažo je bilo navadno takšno, da je bilo vsebine veliko več kot embalaže. Ljudje so embalažo skrbno varovali, bila je dragocena, saj je opravljala funkcijo varovanja vsebine. Zato so embalažo krasili, se nanjo podpisovali, jo slikali in skrbno oblikovali; še zdaj v njej prepoznavamo umetniško vrednost.

Umanotera se je priključila evropski pobudi Pravice za ljudi, predpisi za korporacije - Stop ISDS.

Mehanizem ISDS, ki je zapisan v številnih sporazumih o prosti trgovini, korporacijam omogoča, da tožijo države na posebnih zasebnih tribunalih. Korporacije so s pomočjo tega mehanizma v preteklosti od držav že prejele več sto milijonov evrov javnega denarja, ki so ga morale te plačati zaradi predpisov in odločitev, ki so jih sprejele, četudi so bile te odločitve v interesu javnosti.

Zavrgli 38 odstotkov hrane, ki je bila še užitna.

V letu 2017 je povprečen prebivalec Slovenije zavrgel 64 kilogramov hrane ali štiri odstotke manj kot v letu prej. Med zavrženimi količinami je bilo po ocenah statističnega urada 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. Količina odpadne hrane se je v obdobju od leta 2013 do 2016 povečevala, lani pa nato upadla. Glede na leto 2013 je bilo odpadne hrane lani še vedno za 11 odstotkov več, skupno skoraj 131.800 ton, je v današnji objavi zapisal državni statistični urad.

Slovenija mora z novo zakonodajo spodbuditi lastno recikliranje biološko razgradljivih odpadkov
Minister za okolje in prostor g. Jure Leben je sklical posvet na temo ureditve področja ravnanja z odpadki: od urgentne do sistemske ureditve, in napovedal nastanek novega zakona o odpadkih.

Inštitut za trajnostni razvoj je v javnem dialogu Ministrstvu za okolje in prostor še ustno podal dve priporočili, ki jih je sicer že naslovili na MOP ob nedavnem zaključku projekta Kompostiranje je več kot recikliranje.

Okoljske organizacije so zelo razočarane ...
"Leto podnebnih katastrof in resno opozorilo vrhunskih svetovnih znanstvenikov bi morala prinesti veliko več. Namesto tega so vlade vnovič razočarale ljudi z ignoriranjem znanosti in položaja ranljivih. V času, ko celotnim nacijam grozi izumrtje, prepoznavanje nujnosti smelejših ukrepov in sprejetje pravil za podnebno ukrepanje niti približno ne zadostujeta," je bila po dvotedenski podnebni konferenci dramatična izvršna direktorica Greenpeacea Jennifer Morgan.

Pogajalci iz skoraj 200 držav so v soboto pozno zvečer po dobrih dveh tednih podnebne konference v poljskih Katovicah dosegli dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma. Slovenija ni v celoti zadovoljna z dogovorom. Okoljske organizacije so razočarane, saj menijo, da države niso dovolj smele.

Spremembe energetskega zakona bi lahko prinesle premogovni elektrarni dodatne prilive javnega denarja
Potem ko se je razširila novica, da je TEŠ zaprosil za dovoljenje za uvoz tujega premoga, se odpira še možnost stekanja dodatnega javnega denarja v TEŠ in dvigovanja položnic za gospodinjstva. V noveli Energetskega zakona (EZ-1), ki je trenutno v javni obravnavi, je namreč predlagano plačevanje primarne regulacije - strošek, ki bi se prevalil na pleča gospodinjstev.

Eden izmed najbolj verjetnih prejemnikov večine the sredstev pa je Holding slovenskih elektrarn - lastnik TEŠ. Gre za novega v seriji večih poskusov omogočanja dodatnih prilivov javnega denarja v TEŠ v zadnjih dveh letih.

Na Filozofski fakulteti je potekal znanstveno-strokovni posvet Lokalni, regionalni in globalni viri onesnaženja zraka: meritve spremljanje in usmerjanje politik. Posvet se je odvijal ob 100-letnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v soorganizaciji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, društva CIPRA in društva Focus.

Organizatorji posveta smo ob tej priložnosti oblikovali tudi poziv lokalnim in nacionalnim odločevalcem, ki so se mu pridružile tudi priznane slovenske raziskovalne institucije in nevladne organizacije. Skupaj kličemo k bolj ambicioznim ukrepom na področju onesnaženosti zraka v Sloveniji.

Ekologi brez meja že skoraj desetletje svoje napore usmerjamo v ozaveščanje posameznikov in preprečevanje nastajanja odpadkov na izvoru. Posameznikom se pogosto zdi, da so nemočni, da številk in kilogramov ne morejo zmanjšati.

Da so proizvajalci, gostinci, javne ustanove večji grešni kozli. Jeziček na tehtnici sicer večinoma potrdi, da moramo najprej pomesti pred svojim pragom, a smo se Ekologi odločili spodbuditi javne ustanove, da postanejo zgled za posameznike pri ravnanju z odpadki.

Društvo Focus in Umanotera sta na relevantne državne institucije naslovila priporočila, s katerimi bi se izboljšalo sistemsko okolje za izvajanje projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri v lokalnih okoljih. Priporočila se nanašajo na ukrepe trajnostne mobilnosti v turističnih destinacijah, vlogo energetskih skupnosti pri doseganju podnebno-energetskih ciljev države ter spremembe zakonodaje v prid možnosti podelitve brezplačne stavbne pravice na državnem ali občinskem premoženju za stanovanjske zadruge.

Priporočila izhajajo iz sistemskih ovir ali pomanjkljivosti, ki sta jih nevladni organizaciji zaznali skozi izvajanje projekta Dovolj za vse - Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, katerega namen je opolnomočiti lokalne skupnosti za trajnostno upravljanje z življenjskimi viri v svojem okolju in s tem podpreti oz. pospešiti prehod v nizkoogljično, snovno učinkovito, trajnostno družbo.

Izšel je nov priročnik za pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov, ki vsebuje napotke, kako v Sloveniji vzpostaviti stanovanjsko zadrugo.

Z namenom podpreti pobudnike stanovanjskih zadrug sta Umanotera in društvo Focus v okviru projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ob sodelovanju Mreže za prostor in stanovanjske zadruge Zadrugator pripravila priročnik za vzpostavitev stanovanjske zadruge.

Pri stanovanjski zadrugi gre za skupinsko zagotavljanje kakovostnih stanovanjskih enot, zadruge pa hkrati sledijo idejam medgeneracijske solidarnosti in trajnostne porabe virov s spodbujanjem trajnostne gradnje ter ekonomije souporabe in sobivanja.

Ministrstvo za infrastrukturo v prenovljeni Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz OVE predlaga spremembe, ki bodo večjemu številu ljudi omogočile, da sodelujejo pri proizvajanju čistejše energije.

Skupina ljudi (odjemalcev) znotraj iste transformatorske postaje (TP) se bo namreč lahko povezala in recimo postavila skupno sončno elektrarno na strehi bližnjega občinskega vrtca, pri čemer se jim bo njihov delež proizvedene električne energije na oddaljenem mestu odštel od njihove porabe v lastnem domu. Javna obravnava predlaganih sprememb traja do 21. januarja.

Segrevanje povzroča vrsto težav
V zadnjih dveh desetletjih se je število severnih jelenov na arktičnem območju več kot prepolovilo. Razloga sta višanje temperature in sprememba vegetacije.

Poročilo o vplivu podnebnih sprememb na Arktiki, ki ga je objavila Ameriška geofizikalna raziskovalna zveza, kaže, da je število teh živali padlo s približno petih milijonov na približno 2,1 milijona, poroča BBC.

Najboljša nizozemska sežigalnica presega dovoljene izpuste dioksinov, furanov in drugih onesnaževalcev
Zagovorniki sežiganja odpadkov radi odmahnejo z roko, ko javnost zaskrbi za zdravje in okolje. “Uporabili bomo najnovejšo tehnologijo” (torej nepreverjeno) ali “najboljše prakse” (standardi BAT), radi rečejo. Še nikoli ni bilo tako očitno, kako brez pomena so take obljube, kot pa po analizi opravljeni na najmodernejši nizozemski sežigalnici.

Po alarmantni ugotovitvi študije, da kurja jajca in trava v okolici sežigalnice vsebujejo preveč dioksinov, se je lokalne skupnosti odločila za kontinuirano spremljanje njihovih izpustov. Kot nadstandard nad internim monitoringom in vnaprej napovedanim izrednim - zunanjim.

Uspešno se je zaključila trostranska usklajevanja evropske Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih izdelkov na okolje, s katero želimo predvsem morsko okolje razbremeniti najpogostejših plastičnih odpadkov. Direktiva prinaša kopico prepovedi, cilje zmanjšanja porabe, izboljšave razširjene odgovornosti in zbiranja, obveze označevanja in več.

Postopek se je začel že maja, Ekologi brez meja pa smo ga kot aktivni člani gibanja Break Free From Plastic podrobno spremljali. Končno besedilo še ni objavljeno, je pa glede na predlog parlamenta in komisije več ukrepov zamaknjenih v prihodnost ali omiljenih.

Inštitut za trajnostni razvoj (ITR) je izvedel zaključni posvet projekta »Kompostiranje je več kot recikliranje«. Prek 120 učiteljic, učiteljev, vzgojiteljic in vzgojiteljev ter vabljenih strokovnjakov se je posvečalo kompostiranju, s katerim iz organskih odpadkov ustvarjamo najdragocenejše gnojilo za izboljševanje tal - kompost. Udeležence sta pozdravila ga. Lucija Adamič z Eko sklada in g. Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja iz URKI/MIZŠ.

V uvodu je vodja projekta dr. Anamarija Slabe opozorila, da v Sloveniji letno »pridelamo« okoli 500 kg odpadkov na prebivalca, od katerih je kar tretjina biološko razgradljivih. Slednji ustrezno kompostirani bogatijo tla, neustrezno odloženi pa povzročajo onesnaževanje, izpuste toplogrednih plinov in smrad.

14. konferenca strank (COP14) Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (CBD) se je končala z dogovorom o pripravljalnem postopku za globalni okvir po letu 2020, kar nas pripelje bližje transformacijskem »Novem dogovoru za naravo in ljudi«. To je ključen korak za povečanje globalnega prizadevanja za ustavitev izgube biodiverzitete, ki je danes v razsežnostih brez primere.

Vlade imajo sedaj priložnost, da prikažejo vodstvo in okrepijo svoje zaveze k ohranjanju naravnih sistemov, ki vzdržujejo Zemljino vitalno diverziteto življenja in zagotavljajo neprecenjivo blago in storitve, katere so ključnega pomena za dobrobit ljudi in planeta. Nov sporazum mora ustaviti izgubo biodiverzitete in hkrati spoštovati vse deležnike, še posebej ekonomije v razvoju, avtohtone prebivalce in lokalne skupnosti.

Danes se kopamo v tonah plastike, ki uničuje svet, okolje in s tem tudi nas. Zato je zobna ščetka beFresh, ki jo najdete v ekoloških trgovinah, ena od rešitev za prihodnost. Ročaj je iz 100% bambusa, ščetine pa so visoko kakovostne mase, ki ne vsebuje ftalatov.

Ker jo po uporabi lažje zavržemo, jo poiščejo vsi, ki veliko potujejo. Poslovneži, turisti, študentje, avanturisti. Ker je biorazgradljiva, jo najdejo naravoljubci.

Plastiki, najvidnejšemu simbolu potrošniške družbe do letošnjega leta nismo namenjali tako velike pozornosti. Pozornost javnosti so zbudile novice o prvem odkritju mikroplastike v človeških telesih in ambicioznih ukrepih za prepoved plastičnih izdelkov za enkratno uporabo.

Da slednji dobesedno in v prenesenem pomenu prodirajo v vse pore našega življenja, priča tudi izbor slovarja Collins za besedo leta - ‘single-use’ oz. za enkratno uporabo.

Idealni pogoji: mikrobi, nizka raven kisika, organske snovi in voda
Na islandskem ledeniku Solheimajökull, ki se dviga ob poledenelem ognjeniku Katla, se poleti proizvede kar 41 ton metana na dan, za kar so odgovorni mikrobi, ki uspevajo ob toploti ognjenika.

41 ton tega toplogrednega plina v istem času ustvari 136.000 krav. Gre za veliko večjo količino metana od tiste, ki v atmosfero prehaja iz neledeniških rek ter 20-krat večjo količino, kot jo v zrak izpustijo vsi drugi evropski ognjeniki skupaj. "To je ogromna količina metana, ki iz vode, nastale pri taljenju ledu, prehaja v atmosfero," je povedal vodja študije Peter Wynn z univerze v britanskem Lancastru.

Čedalje večjo prepoznavnost koristi, ki jih prinašajo skupnostni projekti, je s svojo udeležbo na 3. nacionalni konferenci o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri potrdilo 90 udeležencev - predstavnikov občin, razvojnih agencij, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave.

Navdihujoč dan v družbi drugih zainteresiranih za skupnostne projekte, prostor za vzpostavljanje partnerstev in preverjanje projektnih idej, priložnost za spoznavanje, kako je nekaterim že uspelo skupnostno financirati projekt, vzpostaviti stanovanjsko zadrugo, ali s skupnostno elektrarno ohraniti življenje v podeželski skupnosti - vse to je udeležencem ponudila današnja konferenca z naslovom Načela ustvarjalne skupnosti v praksi, ki sta jo organizirala Umanotera in Društvo Focus.

Uživanje večjega deleža hrane rastlinskega porekla je učinkovit ukrep za blaženje podnebnih sprememb in prinaša pomembne koristi za zdravje ljudi.
Omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C ne bo mogoče doseči brez korenitega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Pri tem je zmanjšanje porabe emisijsko intenzivne hrane živalskega izvora ključni ukrep, ki dopolnjuje povečanje učinkovitosti kmetijskih praks in zmanjšanje odpadne hrane.

Ta ukrep je stroškovno učinkovit in se odlično prilega situaciji v Sloveniji, kjer bi z zmanjšanjem porabe rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa ne samo občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, ampak se hkrati približali sodobnim prehranskim priporočilom.