Piše: Janko Belin, socialni delavec

Zavetišèe za brezdomne uživalce nedovoljenih drog v okviru društva ALTRA, odbora za novosti v duševnem zdravju v Ljubljani, deluje že èetrto leto. Kot mi je znano, je prvo na podroèju bivše Jugoslavije, namenjeno predvsem tej populaciji in na nek naèin orjemo ledino. Odprti smo celo leto, najmanj preko noèi, vikende in praznike pa cele dneve. Zaposlena sva dva socialna delavca, javni delavec, pedagoginja-andragoginja na podjemi pogodbi, prek programov zavoda za zaposlovanje pa zaposlujemo tudi brezdomce (èišèenje hiše, terensko delo-pobiranje brizg po Ljubljani…). Letno sprejmemo med 80-100 razliènih gostov. Približno polovica jih je iz drugih krajev Slovenije…

Nabit urnik šolskih obveznosti, nalog, odgovornosti, izven šolske dejavnosti, napetost, utrujenost…Vsako leto znova govorimo o istih pritiskih, katerim so podvrženi naši otroci. Pa kot da se ne premakne z mrtve toèke. Otroci so vsako leto izpostavljeni hudim naporom, kljub temu da se tudi mnoge šole trudijo biti bolj elastiène, bolj razumevajoèe do otrok. Navkljub dobri volji pa morajo izpolniti vse zahteve in slediti vsem detajlom uènih programov.

Kdo bo zašèitil naše otroke, èe ne mi, starši!

Pojdimo po vrsti. Najprej šolske obveznosti. Koliko domaèih nalog naj ima otrok, ali bolje, koliko èasa naj prebije ob domaèih nalogah? Katera je tista prava mera, ki otroka sicer prisili k nekemu rutinskemu urniku in uèenju, pa mu vendar ne vzame veselja do dela? Odgovor je enostaven: ko je nalog toliko, da so mu v veselje in zabavo. Ko presežemo to mejo, ki jo otrok zmore, postane domaèa naloga breme, utež, nekaj, èemur se otrok že vnaprej upira in èesar se že vnaprej boji.

Avtor: Vanja K. Rainer

Nemalo staršev ob rojstvu novega èlana priène razmišljati tudi o njegovi prihodnosti. Izpostavljeno je predvsem šolanje našega otroka in prav je tako. Neizpodbitno dejstvo je, da bo šolanje otroka, s finanènega vidika, vedno težje. Zato je prav, da se s tem dejstvom sprijaznimo in poskušamo uresnièiti kar se uresnièiti da.

»Zlati« socialistièni èasi, ko je šolanje bilo brezplaèno, so že nekaj èasa mimo in potrebno je razmišljati kaj bo v prihodnosti. Nemalo katera šola, bodisi osnovna ali srednja, nima veè uèbeniškega sklada. Zaradi tega smo starši vsako leto izpostavljeni velikim stroškom. Že v vrtcu se sreèamo s številnimi izdatki za plesne urice, za zgodnje uèenje anglešèine…, z rastjo otroka in s tem tudi napredovanja v srednje, višje in visoke šole, pa se ti stroški samo stopnjujejo. Zato je potrebno že zgodaj ob otrokovem rojstvu razmišljati ter iskati alternative za njegovo prihodnost.

Mojster - prek Benjamina Crema (julij 2006)

Èlovek ima sreèo, nikoli ni prikrajšan za pomoè, ko jo potrebuje. Ne glede na to, kako težke so razmere, ne glede na to, kako velike in resne so nevarnosti, s katerimi se sreèuje, je lahko preprièan, da ga njegovi starejši bratje nikoli ne bodo zapustili. Veèkrat v dolgi èloveški zgodovini, ko je bilo videti, da je vse izgubljeno in da je èlovekova prihodnost nevarno negotova, je pomoè prispela in èlovekova pot naprej je bila znova obnovljena. Tako je danes v tem buènem èasu, ko je èlovek v vrtincu bojujoèih sil, ko ne ve, kakšen bo naslednji korak in ko ga je ogromnost naloge, ki je pred njim, povsem premagala.

......Ko zapušèamo svoja starodavna prebivališèa, svoje misli in ukrepe preusmerjamo v pomoè svojim bratom, ki se s težavo prebijajo. Z zgledom želimo pokazati, da ni vse izgubljeno, da lahko ljudje svoja življenja uredijo na drugaèen, boljši naèin; da enotnost in sreèa izhajata iz praviènosti in svobode; da je delitev dobrin naravno dejanje enotnosti in enostaven odgovor za vse èlovekove nadloge.

Katere pravice ima begunec in kakšne so dolžnosti države?
(26.11.2004)

Vlade držav svojim državljanom navadno zagotavljajo temeljne èlovekove pravice in telesno integriteto. Toda ko državljani postanejo begunci, izgubijo svojo varnost in pomoè države, da bi jim jo ustrezno nudila in zagotovila. Takrat to obveznost prevzamejo države, v katere se begunci zateèejo po pomoè. Begunec ima pravico zaprositi državo pribežališèa za azil. Begunci naj bi zato v državi pribežališèa prejeli vsaj enake pravice in osnovno pomoè kot katerikoli drugi tujec, ki zakonito prebiva v državi.

Zaradi globoke krize v našem šolstvu na vseh ravneh je nujno potrebna temeljita preobrazba šolskega sistema. Kako daleè se je vse skupaj že pogreznilo, pripoveduje pismo zagrenjene matere 14-letnika, ki je bil vsa zadnja leta osnovne šole odlièen in ima status športnika, pa ga ob koncu junija, ko se je konèal drugi krog izbirnega postopka za vpis v srednje šole, ni bilo na seznamu nobene izmed izbranih šol z omejitvijo vpisa.

Vredno je ponoviti nekatere njene misli: »Otroci so prihajali z rosnimi oèmi, starši pa smo polni jeze, ki je ne moremo stresti na nikogar. Še nad uèitelji je nismo mogli stresti, saj so bili globoko razumevajoèi in pretreseni nad tem, kar se je letos dogajalo. Namesto da bi uživali poèitnice, se ne morejo vpisati na želeno gimnazijo, ker jih je sistem izpljunil in èakajo, da jih na individualno prošnjo morda sprejme kakšna gimnazija. Kdo prevzema odgovornost za frustracije, migrene in druge probleme, s katerimi se danes sooèajo otroci.« Zapisala je tudi, da se nima smisla truditi, da sistem smrdi, da dajejo starši napaèna sporoèila ali preprosto, da je najbolje biti povsem povpreèen.

Svet je še vedno poln veèjih ali manjših diktatorjev: v politiki, v podjetjih, v verskih skupnostih, v razliènih ustanovah in lokalnih skupnostih, društvih in celo v družinah. Prevzeti so od lastne moèi in velièine, obèudujejo same sebe, izpolnjuje jih vladanje vsaj enemu èloveku (èetudi lastnemu otroku), sanjajo pa o vladanju èim veèjim množicam.

Znameniti komik Charlie Chaplin se je že leta 1940, ko se je druga svetovna vojna komaj dobro zaèela, »poklonil« Hitlerju (zanimivo, da sta se rodila v razmaku štirih dni) in vsem drugim diktatorjem in diktatorèkom. Èeprav je film predvsem komedija, pa je njegovo sporoèilo skrajno resno in aktualno. V konènem govoru, ki ga dejansko izvede židovski brivec (prav tako kakor diktatorja Hynkla ga igra sam Chaplin) nam Charlie Chaplin priredi pravi proti-diktatorski govor. O njem bi morali veliko razmišljati:

Piše: Marko Pogaènik

V èasu razprav o odnosu med veroizpovedmi in družbo se je vredno vprašati, kakšen je smisel verovanja in kaj nam pomenijo razliène veroizpovedi. Verovati pomeni zaupati neèemu, èesar osebno ne moremo neposredno izkusiti. Navadno se veroizpovedi naslanjajo na izkušnje redkih posameznikov. Na tak ali drugaèen naèin jih je pretresla božja navzoènost. Dotaknila se jih je veènost. Pripovedovali so o tem, nastale so legende in prièevanja svetih knjig. Kot posledica so neznanemu zaèeli verjeti tudi ljudje, ki takih izkušenj sami niso nikdar doživeli.

V èasu, ko se družba sooèa z demografskim trendom staranja prebivalstva in se kot celota hote ali nehote vkljuèuje v procese globalizacije, se nam dozdeva, da smo se znašli na razpotju. Rešitve iz preteklosti, ustaljeni naèini delovanja, so se v novih razmerah izkazali za pomankljive in nezmožne zagotoviti nove dolgoroène rešitve. Problematika nikakor ni enostavna, še toliko bolj obèutljiva pa je zaradi svoje moène socialne komponente.

Ne dotika se samo neke marginalne skupine, ampak se zadira globoko v ustroj sodobne družbe, kot jo poznamo vse življenje. Mnogi udeleženi, ki so vse življenje zaupali v družbeni dogovor in verjeli, da bo družba spoštovala njihovo zavezo in jim na starost vraèala tisto, kar jim pripada, se v današnjih turbulentnih èasih upravièeno poèutijo prevarane, izigrane. Hkrati pa se zavedamo, da nekonstruktivno zaviranje sprememb ne bo zaustavilo, temveè zgolj odložilo- v našo škodo.

Piše: Marko Pogaènik

Ko razmišljamo o nesebièni službi bližnjim in kujemo naèrte za pomoè revnim, pogosto pozabljamo, da bogati narodi niso niè manj nesreèni. Da bi v pogojih današnje civilizacije nek narod ali posameznik lahko bil bogat, mora zadrževati pretok energije, neusmiljeno èrpati resurse in do kraja izostriti razumsko kontrolo nad življenjskimi tokovi. Mora biti, tako rekoè, sam sebi janièar.

Posledica takšnega omejevanja je navidezno bogastvo, ki ga lahko enaèimo z dejansko nesreèo. Da bi dosegel ali ohranil zastavljeni nivo izobilja, mora èlovek zatirati svojo lastno svobodo in z njo polnost (globinsko izpolnjenost) svojega bitja.

Piše: Alida Blažiè

Svet je razdeljen na ljudi, ki tekmujejo, in tiste, ki sodelujejo. Glavni problem èloveštva je, da je svet zelo razdeljen, nesložen in da v njem prevladuje tekmovalnost. To so znaèilnosti naših politiènih in ekonomskih sistemov, ki temeljijo na tržnih silah, komercializaciji, pretiravanju, podpihovanju nacionalizma in povelièevanju moèi. Èe se ne odpovemo tekmovalnosti, bomo unièili sebe in planet. Èloveštvo mora dojeti, da smo med seboj odvisni in moramo spoštovati doloèena pravila igre.

Z Jimom Boyackom in Helen Bowen se je pogovarjala Megan Scherer

Ponovna vzpostavitev praviènosti je skupnostno zasnovan sodni proces, ki se, namesto mašèevanja in kaznovanja, osredotoèa na odgovornost in popravo povzroèene škode. Žrtve in storilci kaznivih dejanj se sestanejo na skupni konferenci za medsebojno pomoè. Proces, ki se imenuje ponovna vzpostavitev praviènosti (restorative justice), izvajajo lokalne in vladne skupine v nekaterih državah, kot so na primer ZDA, Kanada, Avstralija in Velika Britanija.

Nova Zelandija je leta 2002 postala prva država, ki je zaèela izvajati ta proces in je njegova naèela vkljuèila v kazensko zakonodajo za odrasle. Megan Scherer je intervjuvala dva od ustanoviteljev novozelandske Organizacije za ponovno vzpostavitev praviènosti iz Aucklanda (New Zealand's Restorative Justice Trust): Jima Boyacka in Helen Bowen, ki sodelujeta pri izobraževanju skupin, ki se zanimajo za proces ponovne vzpostavitve praviènosti.

Lepo je , ko smo zadovoljni vsi, otroci, vzgojitelji in starši – pismo staršev otrok, ki so v šolskem letu 2005/06 obiskovali vrtec Selce

No, pa je minilo še eno šolsko leto. Napoèil je èas za analize in ocene, …kdo je izpolnil prièakovenja in kdo ne, kdo je dobro opravljal svoje poslanstvo itd.

Starši otrok, ki so v pravkar konèanem šolskem letu obiskovali vrtec Selce (enota OŠ Volièina), smo enotnega mnenja:«Ta vrtec je presegel naša prièakovanja.«

Vrtec stoji v idilièni pokrajini Slovenskih goric, vstran od cestnega vrveža in drugih slabih okoljskih vplivov. Obdaja ga prostrana zelenica z igrali in mnogimi drevesi, ki služijo tudi kot senca.

Piše: Miha Jensterle

»V globalnem svetu, ki se poraja, bodo vse meje med narodi 'zginile' oziroma postale nepomembne. In brezna med religijami naj bi zapolnila ljubezen do soèloveka. Ljudje naj bi prenehali biti 'lokalpatrioti'. Nacionalizma in verskega ekskluzivizma, ki dandanes (politièno) razdvajata èloveštvo na 'naše/sovražnike' in 'pravoverne/heretike', naj bi bilo konec. Vsi ljudje naj bi konèno postali 'zemljani',« - nam govorijo ekonomisti, ki trgovino vidijo kot edini element povezvanja in 'trg' opazujejo globalno. Tako govorijo tudi vsi 'svetovni' poitiki, tudi papež, politiki EU in slovenski, kadar govorijo ljudem 'Pravljico o globalizaciji in miru'.

A dejansko so rasizmi in nacizmi in fašizmi v vzponu, predvsem pa se tako verski ekskluzivizem Vatikana kot islama, poveèujeta. Gradijo se nove 'trdnjave' in obzidja se debelijo, jarki poveèujejo, orožja je vse veè...

Dispraksija, ki povzroèa težave z gibanjem, koordinacijo, organizacijo in pri predelovanju senzornih informacij, je skrita motnja, ki lahko otroka vodi v številne uène in socializacijske težave. Pogosto je ta motnja spregledana.

Kljub primernim tehnikam uèenja, spodbudnemu okolju in povpreènim intelektualnim sposobnostim imajo otroci z dispraksijo težave pri gibanju in uèenju. Po zadnjih raziskavah prizadene trikrat do štirikrat veè deèkov kot deklic in ne mine s starostjo. Pri vsakem posamezniku se pokaže v drugaèni obliki. V normalnih okolišèinah se tak otrok na prvi pogled ne razlikuje dosti od vrstnikov, vse dokler ne nastopi èas za osvajanje novih (predvsem gibalnih) vešèin.

Piše: R.K.

Danes se èudimo velikanskim izdatkom, ki jih je in ki jih bo morala nameniti Slovenija za oborožitev in vojsko na splošno (oklepniki, osebno orožje, letala itd.). Praktièno vse bo potrebno kupiti na novo – seveda vse v skladu s (fantomskimi) standardi NATA. Tako naj bi samo v obdobju 2008 – 2015 za nakupe nove opreme zapravili 170 milijard tolarjev (720 milijonov ameriških dolarjev) + redni izdatki za vojsko + ½izleti½ naših vojakov v tuje države. Zakaj takšni nakupi? Za odgovor moramo malo pobrskati po preteklosti in s tem bomo tudi laže razumeli, zakaj smo sploh vstopili v NATO? Kdor misli, da zaradi varnosti je preprosto naiven. Gre za biznis, seveda!

Otroci so vesela, igriva in komunikativna bitja ne glede na to, kdo in kakšni so, ter s kakšno telesno hibo so se rodili. Takšne kot so moramo sprejeti. Na bruhanje mi gre, ko vidim vse veè staršev, ko svoje otroke vleèejo stran od otroka na invalidskem vozièku ali mongoloidnega otroka. Ali ti, tako imenovani starši, sploh vedo, kako se ta otrok v tistem trenutku poèuti? Sam ni niè kriv, èe se je takšen rodil! Že na samem zaèetku življenja ga poskušajo izloèiti in izolirati iz družbe, ki naj bi bila za vse enaka, ampak kot da to ni dovolj, svojo nesramno militantnost prenašajo na svoje otroke. Kakšen vzor so ti starši svojim otrokom, ki namesto razlage otroka raje odtrgajo od sovrstnika?

Priznati moramo, da pogled na te otroke v èustvih veèine ljudi zbudi usmiljenje, vendar sem na taborih spoznal, da ti otroci usmiljenja ne potrebujejo, potrebujejo samo to, da jih ljudje medse sprejmemo kot enakovrednega èlana družbe, v kateri živimo. Ne reèem, da smo na taborih delali èudeže, vendar je bil napredek otrok v tednu dni dodobra opazen, spremljali smo njihovo igro in njihov sprošèeni smeh.

Piše: Matija Ukmar

Kapitalizem in potrošništvo danes prodirata v vse pore družbe. Prav oholo sedata na prestol zmagoslavja; to pa jima ni dovolj, prevzeti nam hoèeta tudi primat nad našim lastnim razmišljanjem.

Ekonomski teoretiki sicer pravijo, da je to najboljši sistem za uravnavanje proizvodnje materialnih dobrin. Ne moremo mu oporekati uèinkovitosti, želje po napredku in materialne dobrobiti, ki jo ustvarja. Želja po razvoju je kapitalizem vodila v industrijske revolucije in v osvajanja novih ozemelj. Danes je protestantska etika osvojila svet; vsi smo postali del družbe, ki živi po njenih naèelih in zdi se, da se ne moremo izviti iz njenega primeža.

Piše: Gaja Lašiè

To je nadaljevanje prispevka Uèenje preživetja v naravi. CILJ mojega pisanja o tej temi je POZIV K AKCIJI. Pomagajte mi, prosim, in si kot starši, vzgojitelji, uèitelji, mentorji in vsi ostali, priènite v svojem okolju prizadevati, da vsebine preživetja v naravi minister za šolstvo vsaj z OKROŽNICO priporoèi OŠ in SŠ v obsegu izbirnih predmetov. Naj bo ta akcija prvi korak…

Piše: Vladimir Gajšek, Intely way

Ko govorimo o kakovostni starosti, najdevamo razmerja, ki se razlikujejo po zgodovinskih obdobjih – teh ni potrebno idealizirati. Socialna mreža medgeneracijskih programov za kakovostno starost spada v program Inštituta Antona Trstenjaka kot razvojni projekti, z izhodišèi: socialna mreža medgeneracijskih programov za kakovostno starost, ki jo razvijajo in uvajajo v program Inštituta Antona Trstenjaka na terenu, izhaja iz dejstev, da tako rekoè vse tri generacije (mladina, odrasli, starostniki ali priletni) soobstajajo kot doloèna zgodovinskodružbena celota, kakor so vsa tri obdobja življenja skupno zajeta celota èlovekovega življenja. Seveda prav Gibanje za praviènost in razvoj lahko privzame spoznanja, ki so glede na kakovostno starost skupna in družbeno uèinkovita, interesno pa podkrepljena s konkretnimi naèrti na razliènih bivanjskih podroèjih v mestu in na podeželju.

Piše: Rok Kralj

Danes je veliko govora o vpletanju politike v gospodarstvo (ali na splošno v ekonomijo) in o tem, kako bi morala biti ekonomska sfera loèena od vpliva države (torej predvsem od politike), kar je predvsem ideja tako imenovane neo-liberalne smeri razmišljanja (bolje reèeno ideologije).

Ali je podroèje ekonomije lahko nekaj loèenega, nekaj kar deluje zase, izven družbe kot celote? Temeljno vprašanje, ki se nam zastavlja je še širše: ali so posamezna družbena podroèja – politika, ekonomija, zdravstvo, izobraževanje, socialno varstvo, znanost, kultura itd. – samostojni, loèeni ali integralni deli celote, ki jo s skupnim imenom imenujemo èloveška družba? Pri našem razmišljanju ostanimo pri odnosu med politiko in ekonomijo, èeprav moramo imeti v mislih tudi druga družbena podroèja.

Piše: Darko

Nasilje nad starejšimi osebami je zagotovo resen problem tudi v Sloveniji, èeprav statistièni podatki morda ne kažejo tako. Razlog je v dejstvu, da je dosti nasilja prikritega in storjenega v ožjem družinskem krogu, zato tudi ni ustreznih prijav na policijo, tožilstvo, socialno varstvo in druge državne organe. Prijavljeni so predvsem napadi na starejše na ulicah in javnih krajih, ko gre za rope (kraja torbic in denarnic), ali za hujša nasilna kazniva dejanja, sicer pa podatki o tem ne pridejo v javnost.

Piše: Rok Kralj

Države imajo veliko možnosti vplivati na današnjo pretirano porabništvo prebivalstva, ki unièuje družbene odnose in okolje. Predvsem pri porabi energetskih virov bi države lahko vplivale na porabo svojega prebivalstva. Država bi lahko doloèila najveèjo kolièino (kvoto), ki jo lahko porabi vsak prebivalec – v skladu s principom praviène delitve dobrin in trajnostno naravnanostjo celotne družbe – temu ustrezno pa bi tudi oblikovali cene. Dokler bi prebivalec (koliko lahko porabi gospodinjstvo, bi bilo odvisno od števila njenih èlanov) porabljal kolièino, ki je manjša od doloèene kvote (npr. bencina, elektrike, kurilnega olja), bi imel zagotovljeno doloèeno (stimulativno) ceno.