Piše: Marina Butala

Pomen vode za življenje postaja vedno bolj očiten. Voda je vir, ki zadovoljuje osnovne potrebe ljudi in je tudi ključ razvoju (kmetijstvo, ribolov, proizvodnja energije, industrija, transport in turizem). In je tudi življenjskega pomena za vse globalne ekosisteme. Dejstva nam danes vedno bolj kažejo, da se nahajamo pred svetovno krizo vodnih virov.

Na prvi pogled se naj to ne bi nanašalo na evropske vodne vire, saj naš kontinent ne trpi za pomanjkanjem vodnih virov. Kljub temu pa, kvaliteta vode v Evropi in upravljanje z našimi vodnimi viri so v realnosti zelo daleč od tega, da bi to bilo zadovoljivo.

GRADBENI MATERIAL IZ KONOPLJE

»Henry Ford je napravil avtomobil iz stisnjene in oblikovane konoplje, skupaj z drugimi naravnimi vlakni. Tudi gorivo zanj je bilo iz konopljine biomase.«

Iz konoplje lahko naredimo avtomobile. Podjetja v ZDA in Evropi delajo vratne opaže in armaturne plošče s stiskanjem konopljinih vlaken (z dodatkom smole ali plastike). Ford, Mercedes Benz in drugi so nadomestili drage materiale in nevarna steklena vlakna s konopljo.

Ministrstvo za okolje in prostor je zaradi vse pogostejsih pojavljanj osebkov rjavega medveda v neposredni blizini naselij in prometnic ter napadov medvedov na domače živali in čebelnjake na nekaterih območjih v osrednjem življenjskem prostoru rjavega medveda, okrepilo aktivnosti za zaščito varnosti ljudi in njihovega premoženja. Ministrstvo za okolje in prostor, ki je s 1. januarjem 2005 prevzelo upravljanje s populacijo rjavega medveda, bo v svojem ravnanju sledilo načelu ohranjanja ugodnega števila osebkov rjavega medveda v Republiki Sloveniji. Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije je trenutno število medvedje populacije med 500 in 700.

Piše: Marina Butala

Na web naslovu http://idw.tu-clausthal.de/pages/de/news132017 piše o prof. dr. Joachimu Lutherju, ki je bil leta 2005 prejemnik nemške nagrade za okolje. Piše o cvetoči ekonomiji sončne energije. In tudi o ekološkem pomenu sončne ekonomije.

Kot piše v članku, uporaba sončne energije vpliva na to, da se zmanjšujejo emisije CO2 v zraku, kar vpliva na to, da se naš planet ne segreva več toliko. Kar smo lahko čutili leta 2003 in tudi letos, ko se v morju niti ohladiti ne moremo. Gospodarsko pa ta nova panoga pomeni ustvarjanje novih delovnih mest. Iz sedanjih 30000 delovnih mest, ki jih je v Nemčiji ustvarila sončna panoga, jih do leta 2012 predvidevajo ustvariti še dodatnih 70000 delovnih mest. Kar pomeni, da poleg tega, da je sončna energija čista energija in obnovljiva, ima tudi ekonomske prednosti in koristi.

To je naslov kampanje svetovne akcije proti revščini (Global Call To Action Against Poverty- GCAP), ki združuje milijone ljudi po vsem svetu v boju zoper revščino. Akcija se je začela v lanskem letu, cilj pa je uresničevanje Milenijskih razvojnih ciljev OZN za zmanjšanje in postopno odpravo revščine. Najbolj znamenit dogodek v lanskem letu v okviru akcije so bili koncerti Live 8 ter milijonski poohod na Glenagles v organizaciji Boba Geldofa, kot oblika pritiska na voditelje G8 pred njihovem zasedanju na Škotskem. V lanskem letu smo se ji pridružili tudi v Sloveniji, z 2.julijem.

Akcija je dosegla prve rezultate - odpis dolgov 18 najrevnejšim državam ter obljubo o večji humanitarno-razvojni pomoči. Konkretni primer je npr. odpis dolgov Zambiji, ki je namesto plačevanja dolga z zelo visokimi obrestmi prvič omogočila brezplačno šolstvo, kar so občutile predvsem deklice, kajti prej so družine šolanje plačevale predvsem dečkom.

Iz sedme številka revije Osvoboditev živali, ki jo izdaja Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Dr. Saje: "Pravi človekov prijatelj je lahko le drugi človek!"
Z ljubljanskim nadškofom in metropolitom msgr. Alojzom Uranom smo želeli opraviti intervju o odnosu Cerkve do živali. Uran je intervju odklonil in namesto njega nam je odgovor posredoval dr. Andrej Saje, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference (SŠK). Žal tudi on ni želel konkretno odgovoriti na zastavljena vprašanja. Kljub temu se zahvaljujemo (SŠK) za odgovor in prepuščamo bralcem, naj sami zaključijo, kaj SŠK oziroma Cerkev v Sloveniji misli o živalih in njihovi zaščiti.

Vprašanja uredništva revije Osvoboditev živali:
Gospod Uran, bi lahko sebe predstavili kot prijatelja živali in narave?

Mi trdimo, da se pravi prijatelji med seboj ne ubijajo in ne jejo. Kaj vi menite o tem?

Agencija RS za okolje (ARSO) je danes družbi Elektro Primorska izdala odločbo, s katero je delno ugodila njeni zahtevi za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno Volovja reber nad Ilirsko Bistrico. Tako je izdala okoljevarstveno soglasje za postavitev 33 od 43 vetrnih turbin, kablovod in povezovalne ceste, 110 kV povezovalni daljnovod od RTP Ilirska Bistrica do RTP Volovja reber in RTP Volovja reber, so sporočili iz agencije.

Medtem ko si mest kot sta London in New York sploh ne moremo predstavljati brez ogromnih neonskih reklamnih panojev, ki tvorijo nepogrešljiv del mestne podobe, so se v Madridu odločili, da bodo takšne svetleče reklame in neonske napise umaknili iz središča mesta. Župan španske prestolnice Alberto Ruiz-Gallardon je ob predstavitvi pobude poudaril, da želijo s tem privarčevati energijo, zmanjšati svetlobno onesnaževanje in izboljšati podobo mesta. "Madrid ne bo več kot velika neurejena izložba," je dejal.

Raziskava norveških znanstvenikov je pokazala, da so veliki in vedno bolj pogosti gozdni požari v borealnih območjih (gozdna območja severnega temperaturnega pasu) glavni vzrok atmosferskega prenosa ogljikovih delcev na arktična območja, kjer pospešijo taljenje ledenikov in morskega ledu. Raziskava je pokazala še, da južne in vzhodne azijske antropogene emisije niso tako velik vir, kot je bilo sprva mišljeno. Potrebno pa je opozorilo, da bo globalno segrevanje privedlo do še več požarov v borealnih gozdovih.

Novo poročilo organizacije Friends of the Earth govori o preveliki uporabi potencialno nevarnih nanomaterialov v kremah za sončenje, kozmetičnih izdelkih in izdelkih za osebno nego, ki so trenutno na trgu v Evropi in drugod. Ne samo, da ne obstaja neodvisna ocena varnosti in predpisa o teh delcih, priča smo celo vedno več znanstvenim dokazom, da so zelo strupeni.

Piše: Rok Kralj

V roke mi je prišla (bolje rečeno prejel sem jo preko spleta) izjemna, nedavno izšla, knjiga bivšega ameriškega podpredsednika in predsedniškega kandidata Ala Gora z naslovom Neprijetna resnica (An Inconvenient Truth); s podnaslovom Planetarna nevarnost globalnega segrevanja in kaj v zvezi s tem lahko storimo.

Atmosfera je najranljivejši del Zemljinega ekološkega sistema, pravi Gore, je tako tanka plast, da s svojim delovanjem lahko spremenimo njeno molekularno strukturo. In dejansko smo povzročili, da se je v atmosferi zelo povečala količina ogljikovega dioksida (CO2), kar povzroča, da se Zemljino ozračje vse bolj segreva (učinek tople grede).

GORIVO IZ KONOPLJE

»Če bi posadili samo 6% ZDA s pridelki biomase, kot npr. konopljo, bi pokrili potrebe po olju in plinu v vseh gospodinjstvih.«

Ali ste vedeli, da povprečen američan dela 33 od 40-ih delovnih ur samo za potrebe energije? Resnično, 80% življenjskih stroškov predstavlja energija (od priprave hrane, do goriva za avtomobile, tovarne, skladiščenje, do proizvodov ki jih kupimo). In 80% onesnaževanja našega okolja predstavlja fosilna energija. Ugotovili so, da je Amerika že izčrpala 80% svojih rezerv fosilnih goriv. Ali ni to napotek za katastrofo?

V Sloveniji se količina proizvedenih odpadkov ne povečuje več, vzporedno pa se povečuje učinkovitost snovne in energetske izrabe odpadkov, je 20. junija na novinarski konferenci ob robu mednarodnega posveta o sodobnem gospodarjenju z odpadki v Ljubljani povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Pri tem je kot zgled dobre prakse energetske izrabe odpadkov navedel sežigalnico v Podklostru na Koroškem, kjer poteka sežiganje blata, kompostiranje in pridelava bioplina.

Zdravniki opozarjajo na vedno večjo okoljsko skrb onesnaževanja jezer in rek z zdravili preko splakovanja stranišč.

Raziskava, ki so jo opravili na Baylor University, je pokazala izsledke antidepresiva Prozac navzdol po reki iz naprave za čiščenje odplak v Texasu. Geološke raziskave ZDA so našle farmacevtske in druge organske kemijske proizvode v 80 odstotkih od 139 vzetih vzorcev iz 30 držav.

Piše: Marko Pogačnik

Ni dovolj, če si človek prizadeva pridelovati hrano tako, da posnema naravo. Ker narava ne uporablja kemičnih sredstev za "osebno" zaščito, naj bi jih človek tudi ne uporabljal. Ker narava ne vzreja monokultur, naj bi jih človek tudi ne.

Seveda je prav in potrebno, da se učimo od narave. Prav je, da iščemo njeno bližino. Ni pa dovolj. Narava je človeka vzgojila, da bi ustvarjalno posegel v njeno tkivo in da bi ji pomagal razvijati njeno raznolikost. Že v neolitiku nas je naučila vzgajati kulturne vrste žit in sadnega drevja in udomačiti živa

Piše: Marko Pogačnik

Zemlja ne bi mogla dihati kot živo bitje, če ne bi bila prepredena s tokovi življenjskih sil in energijkih centrov. Nič zavajanja: čeprav govorim o energijskih tokovih in centrih, nimam v mislih fizičnih pojavov. Življenje je pač preplet fizičnih in duhovnih razsežnosti. Zadnji čas je, da razumski človek neha trmariti in se oklepati materije kot edine resničnosti. Materija je čudovito sredstvo uresničenja, a bi ostala mrtva, če je ne bi v vsakem trenutku oživljale emocionalne, zavestne in duhovne sile.

Evropska unija bo morala v prihodnje narediti več, da bi izničili negativne vplive prometa na okolje in znižali porabo goriv, zato je Evropska komisija v danes objavljeni beli knjigi o prometni politiki predlagala več ukrepov. Med njimi so akcijski načrt za izboljšanje logistike pri prevozu tovora, inteligentni transportni sistemi, spodbujanje rečnega prometa in t.i. zelena vozila.

ČISTILA IN BARVE IZ KONOPLJE

»Ko čistimo naše domove s tradicionalnimi čistili, odstranjujemo organsko umazanijo, prah in olja z nerazgradljivimi kemikalijami; tistimi, ki jih vdihujemo, preden jih uporabimo in spustimo v naše oceane. In kaj je tukaj čistega?«

Zakaj uporabljamo čistila na bazi nafte? Ali so resnično boljša kot naravna čistila? Ali so cenovno ugodnejša? V večini primerov je odgovor negativen. Vsa čistila temeljijo na površinsko aktivnih snoveh ali »surfactant-ih« (ang.). Veliko sintetičnih površinsko aktivnih snovi je narejeno iz nafte ali drugih kemikalij. Naravno površinsko aktivne snovi iz rastlinskih olj lahko opravljajo isto nalogo enako dobro ali celo bolje kot površinsko aktivne snovi iz kemikalij. Nekateri proizvajalci kemično površinsko aktivnih snovi morajo plačevati za odpadne onesnažene vode, da zadovoljijo okoljevarstvene zahteve. Zakaj torej preprosto ne uporabimo naravna razgradljiva čistila?

Piše: Marko Pogačnik

Ljudje se množično navajamo na stanje odtujenosti. Živimo v stanovanjskih soseskah popolnoma odvisni od dovajanja vode, hrane in energije. Zrak, ki ga dihamo, in sončna svetloba postajata zadnji vir človekovega neposrednega stika z naravo.

Na ta način postajamo strašno ranljivi. Preveč smo odvisni od vnanjih dejavnikov. Če pride do najmanjših motenj napajanja z energijo, se znajdemo na robu krize. Niti ne pomislimo več na možnost, da bi bil lahko vir vsega dobrega znotraj Zemlje in da je potrebno varovati tudi pokrajine, ki niso kdo ve kako darežljive s sadovi življenja, so pa varuhinje energijskih izvirov, iz katerih se življenje napaja. Puščave, pustinje in močvare zagotavljajo avtonomne, od zunanjih dejavnikov neodvisne vire življenjskih sil.

Z vidika neomejenega širjenja civilizacije, se puščave zdijo čista potrata prostora. Neuporabne so za poljedelstvo, za naseljevanje, celo za turizem se jih komaj da vnovčiti. Tokratno Minuto za Zemljo pišem nemudoma po vrnitvi iz PalestineIzraela, iz pokrajine ob Mrtvem morju. Gre za potencirano puščavsko okolje. Mrtvo morje samo je puščava, saj je tako slano, da v njem ne zdrži nobeno živo bitje. Poleg tega je obrobljeno s skalno puščavo, ki je do živih bitij skrajno negostoljubna.

Okrogla miza o morju v Kopru je pritegnila 15 poslušalcev in novinarje Primorskih novic.
Od vladnih organov MOPE je prišel z okoljskega ministrstva mag. Mitja Bricelj.
Okrogla miza je trajala od 11 do 14 ure. Vsak je imel veliko povedati o našem odnosu do morja ki je skrb zbujajoč. Z mag. Mitjo Bricljem smo se zmenili, da mu pošljemo sklepe okrogle mize in da jih bo posredoval naprej. Prav tako se bo mag. Mitja Bricelj dogovoril z medresorsko delovno skupino za tretji pomol, da se v roku meseca dni sestanemo.
Ustanavlja se Fundacija Histria, ki bo skrbela za zavarovanje naravne in kulturne dediščine Istre, morja in sonaravnega razvoja mesta in podeželja in okoljske pismenosti.
Če se želi kdo včlaniti in ali nam pomagati pri ustanavljanju, je dobrodošel
( info in več informacij : varstvonarave@hotmail.com ).

Lep pozdrav Vsem GPR

Združenje Zelena Primorska
David Stepan
varstvonarave@hotmail.com
tel.: 031 568 752
http://www.geocities.com/sznslovenije/index.html

in član Gibanja za pravičnost in razvoj iz Kopra

Varovanje voda s spodbujanjem okolju prijaznih pralnih sredstev in čistil

Društvo Štorklja iz Maribora je, zraven svojih rednih dejavnosti s področja preventive zdravja nosečnic in družinskih članov, v zadnjih letih zelo aktivno tudi na področju okoljevarstva. Tudi v letu 2006 nadaljujemo svoje programe varovanja okolja in s polno paro izvajamo projekt Varovanje voda s spodbujanjem okolju prijaznih pralnih sredstev in čistil (OPPSiČ).

Projekt temelji na rezultatih uspešnega projekta OTROKOM IN ZEMLJI PRIJAZNE PLENICE izvedenega v okviru DRP I. Round UNDP/GEF 2003, ki so pokazali, da v Sloveniji 98% ljudi uporablja konvencionalna pralna sredstva in čistila. Razlog za to je v nepoznavanju drugih možnosti in vpliva posameznika na varovanje voda.

Piše: Deborah Kaufman in Alan Snitow

ZDA - 22. marca 2006 obeležujemo Svetovni dan vode, slovesni dogodek mednarodnega značaja, za katerega praznovanje so se dogovorili pred dobrim desetletjem na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju. To je dan za ponovitev zastrašujočih številk:

" več kot milijarda ljudi na planetu nima dostopa do čiste vode,
" skoraj 2 milijardi ljudi nima urejene primerne kanalizacije in sanitarij,
" vsako minuto umazana voda ubije dva otroka.

Ta srce parajoča statistika doma, s podobami žejnih otrok, pritiska na nas in krepi svarila o bodočih vojnah za vodo ter o prihajajoči vodni krizi.
Vse to je res, na nek način. Kot mnoga podobna strašljiva opozorila in podobe, je ta statistika oblikovana tako, da bi izzvala usmiljenje ter nekritičen in množičen odgovor: ker so stvari tako slabe, se združimo, da bi si skupaj priskrbeli vodo in sanitarije.