Evropska komisija je danes kot enega izmed ukrepov v boju proti podnebnim spremembam in za zmanjšanje onesnaženja ozračja predlagala novo direktivo o kakovosti goriv, drugi del zakonodaje na tem področju pa bo pričakovanjih predstavila naslednji teden. Gre za sporno strategijo glede avtomobilskih izpustov, saj naj bi avtomobilsko industrijo čakale stroge omejitve, komisija pa je danes glede nasprotujočih si stališč za oziroma proti zavezujočim pravilom dejala: "Obstaja samo en tabor!"

Glavni izziv vlad na poti k napredku je najti ravnovesje med gospodarsko rastjo in socialno stabilnostjo, vendar pa se je treba najprej osredotočiti na "naravni kapital" oz. zavarovanje okolja. Brez slednjega prva dva stebra trajnostnega razvoja (ekonomski in socialni) ne moreta delovati, je na današnjem predavanju v Ljubljani dejal bivši generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Donald J. Johnston.

Center za ravnanje z odpadki (CeROD) Dolenjske, ki so ga slovesno odprli pred dnevi, je prvi tovrstni okoljski projekt v državi Sofinanciran je bil s sredstvi Evropske unije preko sklada ISPA, namenjen pa je resevanju problematike ravnanja z odpadki v 15 občinah Dolenjske, Bele krajine in Posavja.

V Sloveniji vsako leto obeležujemo 2. februar, svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila namreč leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mednarodno pomembnih mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Stalni odbor Ramsarske konvencije je za letošnji svetovni dan mokrišč izbral geslo: Ohranjajmo mokrišča in ribje bogastvo. Ob svetovnem dnevu mokrišč, 2. februarju, poudarjamo, da so mokrišča habitati mnogih ribjih vrst in pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter vir ribjega bogastva. V svetovnem merilu so ribe, sladkovodne in morske, pomemben del prehrane. Vsakdanje preživetje milijarde ljudi je odvisno od rib in raznih vrst lupinarjev, saj so zanje najpomembnejši ali celo edini vir živalskih beljakovin.

Kakšna mora biti optimalna velikost naselij, da bodo kar se da trajnostna, samo-zadostna in bodo lahko preživela v prihodnosti? Odgovor na to vprasanje je zelo odvisen od dejavnikov, kot so klima, naravni viri, a pomembneje je, kako daljnosezno clovek razmislja o prihodnosti. Če nekdo razmišlja o dolgoročni trajnosti, ne samo za sebe temvec tudi za svoje otroke in vnuke, potem mora pogledati v čas po naftnem vrhu (peak oil), ki se bo zgodil v enem do dveh desetletjih.

Če razmisljamo o trajnostnem razvoju mest, si lahko pomagamo s pogledom v (bliznjo) preteklost nam znane civilizacije. Pred priblizno 2 tisočletji je Rim presegel velikost 1 milijon prebivalcev, kar je bilo doseženo s pomočjo osvajalskih vojn in pritoka suženjske delovne sile iz novo osvojenih dezel. Ko je ta vir ljudi in energije usahnil je propadel Rimski imperij. Tipično antično mesto je štelo med 20 in 80 tisoč prebivalcev, kar je nekako največja velikost mesta za družbo brez zunanjega vira energije (plenjenje, sužnji, goloseki značilni za Rim,…).

Oglejte si film Življenje uhaja izpod nadzora, kjer se nazorno vidi posledice uvajanja GSO in njihov vplov na kmetovalce, ki ne le da so bilo ob pridelek veliko jih je tudi propadlo. V filmu si lahko ogledate tudi vpliv GSO na biotsko raznovstnost in učinke GSO, na okolje v primeru, da tehnologija uide izpod nadzora.

FILM

Udeleženci 36. svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki se danes pričenja v mondenem švicarskem smučarskem letovišču Davos, so med razpravo o eni izmed ključnih tem letošnjega srečanja - klimatskih spremembah - pozdravili načrt ameriškega predsednika Georgea Busha za zmanjšanje splošne porabe nafte v ZDA za 20 odstotkov v 10 letih. Bushev načrt je spodbuden prvi korak, a ne bo zadoščal, so opozorili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Angleški trgovec Tesco bo v naslednjih petih letih vložil 500 milijonov evrov v uvajanje zelenega lobija za masovno potrošniško gibanje, kar je največji poskus boja proti podnebnim spremembam katerega koli britanskega podjetja.

Trgovec, ki ga trenutno grajajo zaradi negativnih vplivov na okolje, namerava izumiti "števec ogljikovih kalorij" (ogljik iz emisij CO2 pri izdelavi izdelka), ki bo omogočil kupcem, da bodo izbrali življenjski slog z nizkimi vsebnostmi ogljika.

Mesti svet je ustavil vse načrte za izgradnjo terminala za utekočinjen plin, predvsem na podlagi nerešenih vprašanj glede varnosti.

Po štirih letih pregovarjanj so mestni svetniki Long Beacha v zvezni državi Kaliforniji ustavili kontroverzni energetski projekt, ki je obljubljal učinkovit vir čistega utekočinjenega plina, vendar je hkrati predstavljal tudi kup varnostnih vprašanj na katera niso našli zadovoljivih odgovorov.

El Nino in vztrajno visoke vsebnosti toplogrednih plinov bodo najverjetneje naredili leto 2007 najtoplejše zabeleženo leto, so povedali britanski podnebni znanstveniki.

Britanska meteorološka služba je povedala, da obstaja 60-odstotna možnost, da bo leto 2007 postavilo rekord, ki ga sedaj drži leto 1998, ko je bilo 1.2 stopinje nad dolgoletnim povprečjem. "Te nove informacije predstavljejo še eno opozorilo, da se podnebne spremembe dogajajo po svetu."

Mednarodna skupina raziskovalcev je nedavno objavila, da se ekosistemi morskega rastlinja, edinstvena skupina cvetnic, ki si se prilagodile na življenje v morju, zaradi različnih pritiskov iz človeskih aktivnosti soočajo z globalno krizo. Raziskovalci pozivajo k usmerjenemu prizadevanju za ohranjanje tega kritičnega habitata, ki priskrbi glavne ekološke storitve kot so prehranjevalni cikel, stabilizacija sedimentov, večja biodiverziteta in organska proizvodnja ogljika.

Morske trave so skupina približno 60 vrst podvodnih morskih cvetnic, ki so uspešno naselile vsa morja, razen najbolj polarnih. Močno vplivajo na fizično, kemično in biološko okolje obalnih voda. Vendar pa so zaradi povečane človeške populacije in njenega vpliva na ta območja spremembe obalnih voda naraščajoče.

Ministra za okolje in prostor Janez Podobnik ter za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan sta obiskala Univerzo v Novi Gorici. Glavni namen njunega obiska, ob katerem sta pohvalila pedagoško in raziskovalno dejavnost najmlajše slovenske univerze, je bil oblikovanje projektnega sveta in delovne skupine za vzpostavitev Raziskovalnega centra za obnovljive vire energije. Ta bo pomemben del trajnostne ekonomije in energije vodika v okviru vladne resolucije o nacionalnih razvojnih projektih.

Prejšnji konec tedna je na smukaški progi Lauberhorn v Bernskem višavju potekala mednarodna smukaška preizkušnja. Ravno tako kot pri drugih smučarskih tekmah so tudi tukaj organizatorji imeli težave zaradi pomanjkanja snega. Kadar snega ni bilo dovolj, so doslej uporabljali umetni sneg, vendar pa so trenutno temperature tako visoke, da si ni mogoče pomagati niti z umetnim zasneževanjem.

Organizatorji so zato kot umetno gnojilo uporabili amonijev nitrat (t.i. Blaukorn), ki snegu odvzame vlažnost in tako zviša zmrzišče. Kot poroča švicarski časopis Sonntagszeitung, naj bi organizatorji za pripravo proge na Lauberhornu porabili 1,5 tone amonijevega nitrata, kar je bilo toliko, kot je dopustna letna količina gnojila za kmetijsko zemljišče v velikosti 14 hektarjev. Organizatorji so novico razglasili za neresnično, točna količina naj sicer ne bi bila znana, ocenjujejo pa, da so za celotno progo porabili od 800 do 900 kg gnojila.

Edini ljudje, ki menijo da lahko ekološka pridelava hrane nahrani celotni svet so utopični hipiji, histerične mame in posamezni kmetje intuziasti. Ali res?

Pravzaprav ne! Vedno večje stevilo vodilnih v "agrobiznisu", agronomov, ekoloških znanstvenikov in mednarodnih ekspertov verjame, da preobrat v ekološko kjmetijstvo v večjem merilu, ne bi le povecalo svetovnih zalog hrane, temveč je to edini načini da izbrišemo lakoto iz planeta.

Evropa je prevzela pobudo za omejitev nevarnih kemikalij v elektronskih napravah, sprejeta je bila zakonodaja imenovana RoHS (Restriction of Hazardous Substances). Tej potezi je sledila Kitajska, ki je tudi sprejela podobne zakone, kot del igre na trgu. Vpliv se bo po vsej verjetnosti razširil tudi na ZDA, kjer bodo prisiljeni slediti potezam omenjenih velesil.
Kitajska se podobno kot EU osredotoča v zakonu, na šest nevarnih snovi, predvsem težke kovine: kadmij, svinec, merkurij, šestvalentni krom, kot tudi zaviralci gorenja PBB in PBDE.

Glavni način pregleda bodo oznake, ki morajo obvezno biti natisnjene na izdelku oz na priloženi dokumentaciji. Zeleni e z dvema puščicama, ki lovita druga drugo je znak, da je oprema prosta omenjenih strupenih substanc. Oranžna oznaka pa kaže na obdobje, koliko časa je naprava "okoljsko prijazna." Številka v krogu nam pove koliko časa lahko uporabljamo napravo, ne da bi nam škodila, zaradi nevarnih snovi v napravi sami. Sama oznaka bo morda vodila tudi v izdelovanje in porabo izdelkov, ki bodo imeli daljši življenski čas in bodo s tem manj obremenjevali okolje.

Ob viharju, ki je pred dnevi vihral prek severne Evrope, gotovo nismo mogli mimo misli o tem, kako se nad nas vrača naš neprimeren odnos do narave. Verjetno ste tudi vi razmišljali, kako se začenjajo uresničevati črne napovedi o učinkih globalnega segrevanja, in o tem, kako jih preprečiti. Pri tem ne moremo mimo naslednjih manj poznanih, a toliko pomembnejših vidikov.

29. novembra 2006 je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) objavila poročilo z naslovom ŽIVINOREJA – NAJVEČJA NEVARNOST ZA OKOLJE

Ukrepi nujno potrebni, v katerem beremo: Glede na novo poročilo, (…), ustvarja živinorejski sektor več emisij toplogrednih plinov, računano na CO2 ekvivalent (18 %), kot prometni sektor. Prav tako je glavni vzrok degradacije zemlje in vode. In naprej: Te razprave so vključevale tudi bistveno nevarnost za zdravje ljudi, povezano s hitro rastjo živinorejskega sektorja, saj bolezni živali vedno bolj vplivajo tudi na ljudi (…).

Ob vse pogostejših pozivih okoljskih strokovnjakov k nujnemu odzivu na podnebne spremembe se s težavami ob letošnji mili zimi v Evropi poleg žičnicarjev že soočajo tudi druge gospodarske panoge. V Petrolu beležijo manjšo prodajo kurilnega olja in plina, Intersport je do letošnjih razprodaj prodal manj smuči kot leto prej, z izpadom prihodka pa se srečujejo zimske vzdrževalne službe. Nadpovprečno topla zima in pomanjkanje padavin pa vplivajo tudi na kmetijstvo.

Ekstremne vremenske razmere predstavljajo za rastline stres in odzivnost rastlin je lahko precej različna, pravi vodja službe za poljedelstvo, vrtnarstvo in pridelovanje krme pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) Dusica Majer.

Akcija v zvezi s klimatskimi spremembami

Prvi del velike akcije proti klimatskim spremembam, ki jih ustvarjamo ljudje, se bo zgodil na dan 1. februarja 2007. Skupina okolju prijaznih aktivistov L'Alliance pour la Planete (www.lalliance.fr) poziva ljudi, da osvobodimo planet Zemljo vsaj za pet minut - naj Zemlja počiva!
V ta namen prosijo vse ljudi na Zemlji, da 1. februarja med 19.55 in 20.00 pogasnemo vse luči.

To ni namenjeno samo varčevanju energije, s tem namreč v svet dajemo sporočilo, ki bo privabilo politike in voditelje. Čas je zanje, da napravijo akcijo in se pričnejo izogibati preveliki potrošnji energije. V času teh 5 minut bomo pomagali planetu k počitku - 5 minut ni veliko in nas ne bo nič stalo. Pomembno pa je, da dajemo to izjavo pred javnimi volitvami.

Zaradi močno povečanega povpraševanja po ekološko pridelani hrani se praznijo police drugod po Evropi. V Nemčiji se vsak teden odpre ena trgovina s ekološko pridelano hrano in ponudba zaostaja za povpraševanjem, zato morajo iskati ponudbo drugod po Evropi in tujini. Prazne police s ekološko pridelano zelenjavo in sadjem so vsakodnevni pojav.

Ogromnim terenskim vozilom (Sports Utility Vehicle - SUV), ki so postala sinonim za potratni ameriški način življenja, skupaj z bivanjem v raztegnjenih predmestjih, se pišejo slabši časi. Visoke cene nafte ter vedno večja osveščenost o globalnih spremembah sta vzrok, da se čez lužo vedno manj ljudi odloča za takšne avtomobile. (Pri nas seveda capljamo nekaj korakov za njimi in so velika terenska vozila še vedno del slovenskih neuresničenih potrošniskih sanj.) Potrošniki si vse bolj želijo vozila z manjšo porabo ter bolj prijazna okolju.

Po celotni zemeljski obli se rojevajo novi pogledi na naravo in pridelovanje hrane. Pridelava hrane je ena večjih ustvarjalcev toplogrednih plinov a hkrati tudi eno pomembnejsih področij, kjer lahko dosežemo največje pozitivne spremembe. Nekateri kmetje po svetu so se odlocili, da dajo svoji zemlji nekoliko počitka. V konvencionalni pridelavi je pomembno, da se zemljo čim bolj zorje, zmelje in zdrobi, da lažje prodrejo vanjo zrak, voda, gnojila in korenine rastlin. V modernem kmetijstvu pa se počasi uveljavlja nova praksa, t.i ohranitveno oranje, kjer manj intenzivna strojna obdelava zemlje, ohranjuje rodovitnost zemlje, poveča profit in biotsko pestrost v prsti. Kar je še več pa je, kot trdijo znanstveniki iz Kalifornije, da pomaga zmanjševati izpuste toplogrednih plinov.

Nafto-pijoči avtomobili navsezadnje niso tako pomemben dejavnik, pri globalnem segrevanju, kot so to ogromne količine mesa, ki jih požre človestvo. Vsak od nas lahko oblaži klimatske spremembe tako, da postane vegan, to se mnogo bolj pozna, kot nakup novega avta, ki porabi manj bencina.

Raziskovalci na Univerzi v Cikagu so izračunali realtivni odtis standardne veganske diete v primerjavi s tipišno mesnojedo dieto; od proizvodnje do procesiranja, distribucije, kuhanja in porabe. Povprečni mesojedec je odgovoren z svojim načinom prehrane za 1.5 tone več CO2 vsako leto kot standardni vegan. Za primerjavo: z zamenjavo avta z ekološko bolj prijaznim pa lahko prihranite največ 1 tono CO2 na leto.

Dokler sile industrijske revolucije in razsvetljenstva vsiljujejo propagando vecne rasti, ki zanemarja zakone fizike in resničnost prenaseljenosti, do takrat je svetovno prizadevanje za trajnost korak zadaj v doseganju javnosti.

Pred kratkim je združenje Scientific American (SA) izdalo poročilo, kako rešiti krizo klimatskih sprememb in ostalih ekoloških problemov. Kot ponavadi se usmerja na dodatno rast tehnologije in gospodarstva, kot na rešitev svetovnih problemov. Pri tem ne omenja problema rasti prebivalstva. Koncept rasti ostaja sveto nedotaknjen.