Piše: Sanja Lončar v Vivi www.viva.si

Pravijo da je že pet minut zelo relativen pojem – odvisno od tega, s katere strani straniščnih vrat se nahajate! Kako potemtakem ovrednotiti dvajset let izkušenj? V naravi je to dvajset življenj koruze – ali pa zgodnja mladost hrasta. 

Čas je resnično protisloven pojem. Ko pridemo do konca, spoznamo, da je čas edino, kar smo v resnici imeli, čeprav smo ves čas trdili, da ga nimamo. Vse ostalo, o čemer smo bili prepričani, da imamo, tedaj ni vredno nič. In kaj bi si na koncu svoje poti želeli prav vsi … le še malo časa!

V petek ob dveh zjutraj mi je sporočevalec z Venere, ki je v moji bližini in deluje popolnoma isto kot drugi »glasovi v glavah«, le da je on prijateljski in koristen, povedal, da je Afrodita, namestnica vodje skupine za kontrolo zemeljskih državnikov, to je politikov, ki šteje 8.000 članov, pripravljena na odstop in prehod k nam.

Malo zatem je prišla še novica, da je tudi Barbida, ena od najvišjih v zadnji skupini operativcev za neposredno kontrolo Zemlje, pripravljena na odstop. Sporočevalec je še povedal, da je v bližini ljudi na Zemlji 91,3 milijonov nameščencev. Če se spomnite, sem v prejšnjem poročilu predpostavljal, da jih je do 500 milijonov.

Še dobro, da jih je manj, saj jih bomo zaradi tega lahko veliko hitreje uredili in poslali domov. Takoj sem poklical naše vesoljce in jim predlagal, da pripravijo sporočilo za karmičarske nameščence (inštalte).

Sprašujem se, zakaj je na našem planetu, kjer vsi iščemo samo ljubezen, ljubezen tako težko dosegljiva?

Pa saj ni, bo rekel marsikdo.

Poglejmo si empirično, kje vse je ljubezen ovrednotena, kot nekaj slabega. Vzel bom čisto banalen primer, tako da boste videli, na kakšne vse načine se poskuša čisto iskreno ljubezen prikazati v slabi luči.

Zadnje čase veliko slišimo in beremo o delovanju vizualizacij s katerimi lahko manifestiramo in pritegnemo obilje v naše življenje. Pojavljajo se raznorazne tehnike, knjige, tečaji itd. Napoleon Hill je bil pionir takšnega razmišljanja, ki je to sodobni družbi izpostavil ter napisal prvo knjigo že leta 1937 (Think and grow rich), prodana pa je bila v 20 mio nakladi. Drugi val je nekje proti koncu 90-ih spodbudil Kevin Trudeau in v Ameriki naredil pravo revolucijo. Potem je izšla še knjiga Skrivnost in tendenca tovrstnega razmišljanja, da lahko sami kreiramo svojo realnost, se je hitro razširila med ljudmi.

Smo pa ljudje tudi čedalje bolj nestrpni, tempo življenja je vse hitrejši in žal, če učinki niso takojšnji, idejo hitro zavržemo in se podamo nazaj na stara prepričanja.

Že nekaj let delam na sebi, mi je povedala Sabina. Ogromno sem že naredila, je dodala. 

Super, to je lepo slišati, sem odvrnil. Kako pa veste, koliko ste naredila na sebi, sem jo vprašal. 

Spremenila sem se, zelo, čutim v sebi, je odgovorila. 

Razumem in sem vesel za vas, sem ji povedal. Pa bi želela napredovati še hitreje, sem jo vprašal.

Kako pa to izgleda, je z zanimanjem vprašala. 

Imamo štirinajstletnega mulca. Brihtna glava, a kaj ko se počuti doma osamljenega. Edinec, starša sta izgubila smer krmarjenja njunega zakona, lovita se na brezveznih malenkostih in se neprestano prepirata. Našemu najstniku gre to zelo na živce, a sčasoma dobi debelo kožo in ju niti ne sliši več.

Starša se razideta in oče se odseli v sosednjo državo, kjer je dobil delo, mulc ostane z mamo doma. Oče želi vseeno sodelovati pri vzgoji sina, ker se zaveda, da sedaj prihaja zahtevno obdobje pubertete, pa da ne bi sine »zabluzil«, ga redno obiskuje, kolikor mu čas dopušča ali pa prebije sin vikende pri njemu.

Dragi Zemljani, z veseljem vam sporočam, da odlično napredujemo z osvobajanjem vesolja. Naši vesoljci so mi povedali, da smo skupaj z našimi prijatelji iz drugi galaksij osvobodili že več kot 400 milijonov galaksij. Bravo, naši!

Včeraj, to je 25. aprila 2021, je bil prelomni dan v zgodovini Zemlje. Naši vesoljci so mi sporočili, da je bil včeraj prvi dan, ko na Zemljo ni prišel niti en inkarnant iz drugih galaksij. Prav tako ni bilo nikogar iz naše galaksije, da bi se inkarniral v otroka, saj smo tudi njo že osvobodili.

Na Zemlji se vsako leto rodi približno 83 milijonov otrok. To pomeni, da vsak dan zanosi približno 227.397 žensk in vsak dan se rodi približno toliko otrok. To seveda pomeni, da morajo karmičarji iz celega vesolja vsak dan na Zemljo pripeljati oziroma teleportirati približno 227.397 inkarnantov, to je ljudi, moških in žensk z drugih planetov.

Če vam lahko dam le tri nasvete, kako lahko ustvarite izjemen partnerski odnos so to: izberite s sabo kompatibilnega partnerja, poglobita vajino prijateljstvo ter zaljubite se in uživajte v tem, kar imate.

Izberite s sabo kompatibilnega partnerja

Verjetno se strinjate, da sta naravi vode in olja tako različni, da tudi če ju mešamo, se slej ko prej ločita. Med njima ni tiste osnovne sorodnosti, ki bi ju povezovala v skupnost novega.

“Hočem rešiti svoje partnerstvo, pa sem že skoraj obupala. Prebrala sem že nešteto knjig, poslušam nasvete na YouTube, obiskala sem celo nekaj svetovalcev, pa se stvari skoraj nič ne premaknejo. Povejte mi, kaj delam narobe?” je vprašanje, ki ga pogosto dobim.

Zakaj stvari ne delujejo, kaj torej delate narobe?

Nič!

Kako nič?

Vse to, kar delate, je v redu. Problem je samo v tem, da to ni dovolj. Zato ne deluje!

Verni so za boga krivi in dolžni

Prisluhnimo svetim mukam Martina Luthra, ki je »skoraj obupal nad tem, da mu bo uspelo zadovoljiti Boga, ki ga je sovražil: “Kljub brezmadežnemu življenju meniha sem čutil, da sem grešnik s slabo vestjo pred Bogom. Prav tako nisem mogel verjeti, da mu ugajajo moja dejanja. Tega pravičniškega Boga, kaznovalca grešnikov, nisem ljubil, temveč sem ga preziral.

Bil sem dober menih, tako dosledno sem ubogal pravilo, da bi prišel v nebesa, če bi lahko prišel tja samo zaradi upoštevanja samostanskega reda. Vsi moji sodrugi v samostanu bi to potrdili … Toda moja vest mi ničesar ni zagotavljala, temveč me je venomer polnila z dvomi in govorila: Tega nisi storil prav. Nisi se dovolj pokesal. To si izpustil iz spovedi.« (Karen Armstrong, Zgodovina Boga)

Je že res, da se včasih z marsikom težko razumemo in ne najdemo skupnega jezika.

Ko se nam začne dogajati, da nas kar naprej motijo določene stvari pri osebah, s katerimi smo v kontaktu, pa se moramo vprašati, kje dejansko leži težava.

So določene osebe res tako težavne za razumeti ali bi lahko morda kdaj pogledali vase ter se vprašali, če bi lahko del težave rešili že sami pri sebi.

So stvari, o katerih ne govorimo. So tematike, o katerih se ne pogovarjamo. So tabu občutki, ki jih skrivamo. Ker se bojimo. Bojimo, da bi nas zaznamovali od zunaj, da bi nas imeli ljudje za »čudake«, da bi odkrili tiste najbolj ranljive dele sebe, zaradi katerih bi izpadli slabiči. Saj je vendar tako imenitno delovati močna in postavljena osebnost. Imenitno je, če te imajo ljudje za nekoga, ki ga ne more nič zlomiti.

Sem nekdo, ki ve, kaj hoče v življenju in se tega neomajno drži. Hodim po svoji poti in vsi me občudujejo. Ker bi sami radi dosegli prav to. Biti neomajen in nezlomljiv. Pa sem res tak? Položim roko na srce in v oči privrejo solze. Predolgo sem skrival bolečino v sebi, predolgo igral človeka, kakršnega so želeli videti drugi. Kako pa sem se videl sam? Še tako mišičasto telo enkrat klone pod bremenom uteži, če jih vsaj od časa do časa ne odloži.

“Moški, ki te resnično ljubi, ti tega nikoli ne bo storil! Če bi me resnično ljubil, bi me sprejel takšno kot sem. Če te resnično ljubi, bo zate naredil vse. Ljubiti moraš brezpogojno!”

“Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.” (Sveto pismo 1 Kor 13,4)

V Obstoju ni napak, zato se za njih ni potrebno opravičevati.

Vse v Obstoju obstaja takšno, kot je. V tem smislu ni nobenih napak. Obstoj ni bil načrtovan, zato tudi ni možno, da bi bilo v njem kaj napačnega. Za dobre ljudi bi bilo bolje, če ne bi bilo Zla. Za zle bi bilo bolje, če ne bi bilo Dobrega. Ne eni ne drugi glede obstoja Zla in Dobrega ne moremo narediti ničesar. Za Dobre je lahko Zlo napaka, za zle je napaka Dobro. Vse, kar lahko dobri ljudje naredimo, je, da si želimo, da je Zla čim manj in da bomo čimprej iz teme prešli v svetlobo.

Ko rečemo »napaka«, s tem mislimo, da bi na nekem mestu moralo biti nekaj drugega, da bi bilo potem pravilno, kot je na primer govorna napaka v besedilu. V Obstoju je tako, kot je, in nič drugače. V tem smislu je vse na svojem mestu pa če nam je to prav ali ne.

“Pogosto dobim vprašanje ali je možno prijateljstvo med moškim in žensko.
Kaj menite vi sami? Je možno ali ni? Ko sem malce povpraševala o tej dilemi prijatelje in prijateljice pa tudi stranke, se je pokazala izrazita polariteta.

Običajno so moški menili, da prijateljstvo do ženske skorajda ni možno, razen če sta odraščala od majhnih nog in se imata rada kot brat in sestra, sicer pa so mi moški povedali, da bi si slej kot prej poželeli svojo do takrat prijateljico tudi kot moški.

Ples telesa je izraz notranjega čutenja
Ples je poseben način gibanja telesa, ki nas pripelje v stik z energijskim svetom. Drugače povedano, gibanje telesa postane ples takrat, ko se uglasimo z določeno energijo. Ta energija je lahko povezana z vitalno, čustveno-miselno ali duhovno ravnijo.

S plesom damo tej energiji fizičen izraz. S plesom se v auri sproščajo določene napetosti in skozi takšno energijsko očiščenje lahko pridemo v stik z globljimi občutki v sebi in tudi njim damo v obliki giba simbolen, fizičen izraz. Pomembna elementa plesa sta ritem in dinamika zvokov.

Uglaševanje z ritmom
Ritem je fizični izraz vitalne ravni. Vse življenjske funkcije našega telesa so ritmične, npr. utrip srca, dihanje, možgansko valovanje, hormonski bio-feedback. Tudi vsaka celica telesa ima svoj ritem, prav tako vsak atomski in subatomski delec. Skozi ples se učimo prisluhniti ritmu, najprej ritem glasbe, nato telesa, čustev, misli in svojega duha.

Povej mi, kako raste roža. Le kako? Poglej, začuti, prisluhni - in vedel boš. Podobno je z inspiracijo. Gre za nekaj subtilnega, delikatnega, nelahko opisljivega. Po svoje naravnega, tako kot je rast rože. In vendar tako pomembnega in usodnega v človekovem življenju, da je vredno pozornosti.

Inspiracija je izjemno pozitiven psihološki pojav, tako kot so lepota in ustvarjalnost, smisel in sreča. Z navdihom sem se redno srečevala pri svojem raziskovanju navdihujočih čudežev (nenavadnih inspirativnih pojavov sodobnega časa). Vedno znova osupnem - koliko inspiracije se skoznje preliva!

Starejša ko sem, bolj ugotavljam, da sem bila neiskrena v izpovedovanju svojih čustev, predvsem v stanju jeze. Ko me nekdo prizadene, takrat se samo postavim za zid in ne razmišljam o rešitvi, o pogovoru, ampak o tem, kako lahko nasprotniku vrnem besede, da ga bom čimbolj prizadela, da bo občutil, kako je on prizadel mene. In predvidevam, da nasprotnik deluje na enak princip, kar pomeni, da samo tekmujeva v borbi ega, kdo bo prej ali odšel v solzah ali se umaknil, da bo drugi lahko slavil navidezno zmago. Pa je to res zmagoslavni trenutek?

Po navadi smo ljudje najbolj prizadeti pri ljudeh, katere imamo na najvišji stopnici naše čustvene razporeditve. In ravno njih v stanjih, ko je potolčena naša samopodoba, naš ego, ko so razbita naša čustva, najbolj želimo prizadeti. Začeti z drugačno vrsto komunikacije, z iskrenostjo, je zopet trening. V takih trenutkih, sploh pred ljudmi, partnerji, otroci, pred katerimi smo najbolj razgaljeni, saj želimo, da nas sprejmejo z dobrimi in slabimi lastnostmi, z vsemi našimi muhami in včasih norimi idejami, takrat smo najbolj ranljivi in takrat najbolj branimo sebe in želimo najhuje prizadeti.

Kako priti do miru in nenavezanosti? Modrost nam da uvid v dva pola življenja, v spremenljivega in v nespremenljivega ter razkrije, da je nesmiselno iskati stalnost in stabilnost v pojavnem svetu, ki je naravno spremenljiv in minljiv. Meditacija prebuja izkušnjo nenavezanosti in notranjega miru ter nas osredotoči v osi življenja, v pravem notranjem jazu. Ozaveščenost čez dan omogoča, da se manjkrat zapletemo na 'limanice' odvisnosti in tako osvobajamo 'negibno od gibljivega', svoj pravi jaz od vsakodnevnih nihanj duševnosti.

Modri nauki pravijo, da je za duhovno rast potrebno gojiti nenavezanost na osebe, imetje, status, celo na svoje predstave, prepričanja, čustva ... Navezanost seveda pomeni čustveno navezanost.

Ali ti povem po resnici, ali še naprej ostaneva najboljša prijatelja?

Ne samo, da so laži lahko dobre, nekateri celo napeljujejo ljudi k laganju, tudi svojim partnerjem.

V članku:

»6 Lies That Are Okay To Tell in a Relationship«

na strani:

Nesebično pomaganje drugim, ne rojeva zgolj toplega in puhastega občutka, ampak omogoča zdravo in daljše življenje. Ezoterična resnica, ki so jo začele podpirati tudi različne znanstvene struje.

“Znanstveniki so mnenja, da v nas obstaja sila, ki nas žene, da dajemo,” piše dr. Stephen Post v svoji knjigi Why Good Things Happen To Good People (Zakaj se dobre stvari zgodijo dobrim ljudem). Dr. Post navaja in dokazuje povezavo med opravljanjem dobrih dejanj ter dolgoživostjo.

Naraščajoče število znanstvenikov podpira njegove trditve s študijami, ki so pokazale, da se človeško telo krepi, če oseba izkazuje hvaležnost, radodarnost, itn.

Laži, samo laži in nič drugega kot laži.

Laganje je na eni strani izkrivljanje resnice, na drugi pa izmišljevanje stvari, ki ne obstajajo. Laganje je eno izmed škodljivih vedenj delnih osebnosti, ki temelji na strahu pred resničnostjo. Delne osebnosti so osebnostno zaostale, primitivne in izredno sebične. Del življenja in osebnostnega razvoja je mirno sprejemanje dejstev, in to ne glede na to, da to niso naši izbori, ampak gola dejstva, na katera ne moremo vplivati.

Laganje je tako tudi zanikanje resnice, saj lažnivec preprosto ne more in noče sprejeti dejanske resničnosti in si namesto nje izmisli novo, ki je za njega bolj sprejemljiva. Raje živi v udobju laži kot v neudobju resnice. Lažnivec laže zato, ker se boji resnice in se želi okoristiti z lažjo. Boji se, da bi z resnico izgubil nekaj, kar že ima, ali da ne bi dobil, kar si želi. Min, eden od obiskovalcev z drugih planetov, me je spomnil, da gresta resnica in poštenost z roko v roki po eni strani ceste tako kot gredo laž, goljufanje, varanje in izkoriščanje skupaj po drugi strani ceste.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Za začetek jih zapišemo ali celo posnamemo, in to vsakič, ko se negativna misel pojavi ali pa nekdo/nekaj prispeva k našemu slabemu počutju.

Negativne misli sproti preverjajmo. Nanje bodimo posebno pozorni v obdobju, ko se nam razpoloženje znatno spremeni; misli v takem trenutku bodo bolj verjetno slabe.

Negativnih misli nikoli ne ocenjujmo takrat, ko se nam razpoloženje poslabša, ampak pozneje, ko bomo umirjeni. - Najbolj izrazite so, kadar smo jezni, depresivni ali čustveno vzdraženi.