V tem času, ki ga zaznamuje prehod iz enega tisočletja v drugo, postaja vse bolj jasno, da je kriza, ki jo večina ljudi doživlja kot politično in gospodarsko, predvsem kriza smisla. Čas, v katerem živimo, je čas vse večje tesnobe in občutka izgubljenosti, kajti človeška skupnost je izgubila zmožnost, da bi gradila vizije o ciljih in smereh za razvoj civilizacije.

Poleg vedno očitnejše krize pa v zadnjih letih naletimo tudi na vse številnejše napovedi, da bo naša neposredna prihodnost še bolj dramatična. Na Zahodu so te napovedi povezane predvsem z biblijsko Apokalipso in Poslednjo sodbo. Obenem vse bolj pritegujejo tudi zgodbe o Vodnarjevi in Zlati dobi, Nostradamusove prerokbe in astrologija pa so "obvezno" čtivo za tiste, ki želijo prodreti vsaj v bližnjo prihodnost.

Piše: Sonja Sentočnik v novi Vivi www.viva.si

Pravilnih in nepravilnih odgovorov ni
Gimnazijka Anja je ponosna nase. Pravkar je razredničarki predstavila svoj portfolio z dokazili o svojem napredku na področju kritičnega mišljenja, ki jih je zbirala od začetka šolskega leta. V razgovoru je Anja utemeljila, kaj je izboljšala.

Svojih ugotovitev ni oblikovala na pamet, ampak na osnovi gradiva in prilog v portfoliu – opisov svojega načrtovanja in izpeljave dejavnosti ter samoevalvacij in refleksij, ki jih je o svojih občutjih in novih spoznanjih zapisala po vsaki dejavnosti, ter povratnih informacij, ki jih je pridobila od sošolcev in učiteljev.

Vsi mi, popotniki, velikokrat izgubljamo energijo in čas z navideznimi problemi. Problemi, ki jih ustvarimo sami.

Veliko drobnih težavic se prelevi v resne probleme. Za to ne smemo kriviti drugih, temveč predvsem sebe. Kolikor bolj bomo sprejemali medse z odprtim srcem drobne osrečujoče trenutke, toliko manj bomo dovzetni za težave na naši poti.

Manjši problemi so največkrat zelo hitro prehodnega značaja, saj se velikokrat sami sebi zdimo smešni, ko se obrnemo nazaj in vidimo, za kako nesmiselne in malenkostne stvari smo se razjezili, razburjali ter intenzivno razmišljali in to o problemu, ki ga že naslednji dan ni nikjer več, mi pa smo ogromno energije poslali v nič.

Piše: Ivan Soče

Vsi smo kdaj pa kdaj naredili nekaj, na kar nismo ponosni. Odrasla, suverena oseba postanemo takrat, ko to priznamo in to nehamo počenjati. Odrastemo tedaj, ko ne krademo niti takrat, kadar ni možnosti, da nas dobijo, in ko ne lažemo, čeprav nas ne morejo ujeti na laži. Za prijatelje in vladarje bi morali izbirati odrasle in le častne ljudi.

Mnogi ljudje so nam blizu: sorodniki, sodelavci, sosedje, znanci … Imenujemo jih z različnimi imeni, tistim, ki imajo podobne moralne vrednote, pa rečemo – prijatelji. Niti s sorodniki ne moremo biti prijatelji, če imamo različne moralne vrednote. S prijatelji imamo lahko različne okuse, izobrazbo, premoženje, poreklo, vero, a ne moremo imeti različnih vrednot.

Na predavanjih nenehno ponavljamo o petih najhujših strupih in povzročiteljih bolezni: jeza, žalost, strah, skrb in pohlep.

Tega si nismo izmislili mi. To že tisočletja trdijo vse tradicionalne medicine, le da na zahodu še vedno raje verjamemo, da bolezen prihaja od zunaj, da prileti z bakterijami, na krilih ptičev ali jo gensko podedujemo. Takšen pogled upravičuje našo pasivnost, saj če verjamemo, da so vzroki zunaj, potem je tudi odgovornost zunaj.

Kako čustva zastrupljajo?
Ko rečemo, da nas čustva zastrupljajo, potem to ni le pesniško izražanje. Če ne verjamete, si oglejmo, kako čustva vplivajo na posamezne organe, in morda boste lažje dojeli, kako tesno so povezana z zastrupitvijo telesa.

Hitler je bil za naciste bog, za slovenske desničarje pa je Janša “Odrešenik”

Nacizem/fašizem je hierarhični sistem, ki temelji na religiji in absolutizmu boga. Bog naj bi bil “Stvarnik” in Gospodar Življenja in Smrti, verniki pa so mu totalno podrejeni in morajo izvrševati njegove ukaze. To velja tudi za desničarske politične stranke. Hitler, ki ni priznaval boga, saj je na vrhu prostor le za Enega, je kljub temu izjavil, da Nemci potrebujejo lastno religijo.

S tem je želel povedati, da boga, torej njega, že imajo, le častiti ga morajo in ubogati. Putin, ki je naslednik sovjetskega komunizma/socializma, trdno sodeluje z rusko Pravoslavno Cerkvijo, saj imata isto ideologijo superiornosti in dominacije večvrednih nad manjvrednimi in vernimi nad nevernimi in krivovernimi (verniki drugih in napačnih religij).

Poskrbite za to, da boste malčku omogočili prve korake brez stresa. Prvi otrokovi koraki so težko pričakovani, a na srečo in olajšanje mnogih staršev pozen začetek še ne pomeni prepočasnega razvoja, kar je potrdila tudi ameriška raziskava, ki so jo pred kratkim izvedli v otroški bolnišnici v San Diegu. Predstavljamo vam nekaj osnovnih napotkov, ki bodo vašemu malčku olajšali prehod na dve nogi.

Pripravite varno okolje
Ko začne otrok samostojno raziskovati okolico in nakazuje na to, da bodo prvi koraki kmalu na vrsti, poskrbite za varnost. Odstranite omarice in manjše predmete, ki bi jih otrok z oprijemanjem in naslanjanjem lahko prevrnil, zavarujte vtičnice in ostre robove. Varno pospravite tudi kable.

Gospodar Muh

Tako primitivno, grobo in zaničevalno vedenje do žensk seveda vzbuja odpor, zgražanje in tudi hude besede na drugi strani. Pisateljica in pesnica Svetlana Makarovič je na umetniški način izrazila svoje in nezadovoljstvo mnogih glede Janševega avtoritarnega oblastništva in verbalnega nasilja:

Svetlana Makarovič, Studio City, na vprašanja novinarja:

“Pravite, da smo v mušjem letu.”

Karmična Država je velikanska prevara

Za kaj se pravzaprav borijo kandidati, ko se borijo za vstop v parlament? Za pozicijo, titulo (naziv) in privilegije ter odlično plačano in lahko delo, pri katerem delijo denar drugih ljudi - davkoplačevalcev, se kregajo in tepejo za kontrolo državnih podjetih in strateških organizacij, kot so policija, sodstvo in mediji, s katerimi lahko kontrolirajo celo državo.

Karmičarska politika se začne z lažjo, da je teritorij isto kot država, kar seveda ni res. Teritorij je neko področje, na katerem živijo njegovi prebivalci, država pa je politična organizacija, ki sama po sebi nima nobenega teritorija, prebivalcev in virov, ampak le prazna mesta in prazne institucije, ki jih politiki in drugi javni uslužbenci šele zasedejo. V karmični politiki se država in teritorij spremenita v eno, prebivalci pa s to prevaro postanejo državljani, čeprav sploh niso člani te politične organizacije.

Preden skočimo v politične vode, naj vam najprej povem, da po osvoboditvi vsega vesolja razen Zemlje učinkovito odstranjujemo vse stare karmične sisteme in uspešno uvajamo nov in za vse dobre ljudi dober način življenja.

Kot ste opazili, že nekaj časa nisem objavil nobenega Planetarnega, Solarnega, Galaktičnega in Vesoljskega Poročila, ki bi bilo pomembno za Zemljane. To je odlična novica, saj to pomeni, da je vse pripravljeno za konec karmičarske blokade Zemlje in začetek novega življenja tudi na zadnjem in edinem planetu pod okupacijo. Danes je 3. april in smo še en dan in en mesec bližje.

Zdaj pa poglejmo, koga bomo letos volili.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Zdi se, kot da je kritiziranje slovenski nacionalni šport. Vsakdo ima, bodisi dobronamerno ali zlonamerno, kaj za povedati o kom drugem. Dejstvu, da je kritika sestavni del vsakdanje komunikacije, se sicer ne moremo izogniti – lahko pa se potrudimo razumeti njene vzgibe ter načine, kako iz nje potegniti najboljše. Vsaka kritika namreč ni zlonamerna in ni nujno, da smo zaradi nje slabe volje.

Seveda nihče ne mara kritiziranja. Na nas vpliva negativno, ker nam daje občutek, da nam nekaj manjka oziroma je z nami nekaj narobe. Kritika je neke vrste obsodba in prihaja v različnih oblikah: otroci jo "pokasirajo" od staršev in učiteljev, odrasli se s kritiko spopadamo na delovnem mestu, o nas imajo veliko povedati tudi prijatelji, partnerji in ljubimci: da tehtamo preveč, smo preveč neodločni, da ne znamo z otroki itd.

Preden nadaljujemo s člankom, naj naprej opozorim na razliko med dejstvi in mnenji ter spomnim, da poleg fizične vojne v Ukrajini poteka tudi informacijska in propagandna vojna, v kateri obe strani druge obtožujeta kot krivce, sebe pa prikazujeta kot žrtev. Tudi v tej vojni, ki so jo načrtovali in organizirali karmičarji, za njih pa jo izvajajo Rusi in Ukrajinci (ter nekateri drugi udeleženci), imamo po karmični formuli Dobro in Zlo, yin in yang itd. dve razlagi, ki si popolnoma nasprotujeta.

Rusi trdijo, da v Ukrajini ni vojne, Ukrajinci trdijo, da je vojna. Rusi tudi trdijo, da napadajo samo vojaške cilje in da ne napadajo civilov. Videoposnetki iz Ukrajine lepo kažejo, da Rusi lažejo in da v resnici kot agresor bombardirajo večinoma civilne cilje, rušijo stanovanjska naselja in pobijajo civiliste.

Ko se zazremo vase, v svojo notranjo podobo, uzremo ogledalo naših dotedanjih izkušenj in spoznanj. Spoznanje je pot, ki nas osvobaja vseh starih prepričanj in nam odpira pot v boljši jutri.

Ko se odpiramo vase, zunanjost ni več tako pomembna.  Stvari na nas samih nas ne motijo več v taki meri kot prej. Če na primer nismo zadovoljni s svojim izgledom, spoznamo, da je izgled le lupina, žlahtnost pa nam daje naša notranjost.

Obrnimo se vase, v svojo notranjo lepoto in v sebi najdimo vse, kar smo neuspešno iskali zunaj sebe, saj nas naše zavedanje privede do najvišjih odkriti samega sebe, do samo-spoznanja naše notranje moči in do spreobrnitve na bolje na vseh tistih področjih, kjer si želimo spremembe.

Omikron je ustavil farmacevtsko diktaturo Elite

Še preden se je končala biološko teroristična fronta enega Zla, se je že začela krvava morija drugega. Elita skupaj z njihovi podplačanimi političnimi hlapci, zdravniki in mediji žaluje za koncem koronapandemije, saj jim je omikron pokvaril načrte za podreditev celega planeta. Bill Gates je javno potožil, da je omikron povzročil množično povečanje naravne imunosti, s čimer je ustavil proizvodnjo in izredno dobičkonosno prodajo cepiv:

“Sadly, the virus itself particularly the variant called Omicron is a type of vaccine, creates both B cell and T cell immunity and it’s done a better job of getting out to the world population than we have with vaccines.”

Piše: Lidija Polajžer Anina

"Narodu je prekipelo, borimo se proti vladi!", slišim zadnje čase tako rekoč na vsakem koraku. To slišim celo jaz, ki se načeloma izogibam vsakodnevnim novicam in gledam na življenje skozi srce in zgolj s pozitivnim pogledom na danes in jutri.

Skoraj ne pomnim, kdaj sem takole, kar mimogrede, nazadnje slišala toliko "novic" s tako gorečim negativnim prizvokom, toliko napadov na kogarkoli, kot slišim in žal tudi čutim to v tem času. Res so mediji v večini orientirani bolj na kritiko kot pohvalo, a vseeno se mi zdi, da je ta negativnost zadnje čase še bolj potencirana.

Moj oče in moj sin (Babam ve oglum, Çagan Irmak, 2005)

Ta film morate preprosto nujno videti, preden umrete; ne smete oditi s tega sveta, če si ga niste privoščili. Film je namreč popoln v strogem pomenu besede, zato je tudi dober v najbolj žlahtnem pomenu. Zakaj je tak? Tak je zato, ker na poseben način odkrito, do konca pošteno in brez sprenevedanja razmišlja o temi, ki je na prvi pogled v filmu sploh ne boste našli.

Naslov filma je namreč Moj oče in moj sin. Gre torej za očeta in sina, vendar se mrtvi oče na koncu filma vrne k svojemu sinu kot duh; torej govorimo o očetu, sinu in (svetem) duhu. In čeprav je film turški, je ideja krščanska; JK bi bil navdušen nad njo.

Jeff: Pogledal sem še tvoje druge knjige in bi te vprašal, kakšna razlika je med prebujenim bitjem in orodjem?

Senad: Po karmičnih scenarijih smo namerno zelo omejeni. Verjetno poznate vic, da imamo še srečo, da ne lajamo.

Karmičarji so omejili tudi naše zavedanje in ga zožili na pozornost, s katero neprebujeni in nezavedajoči se, ki so ujeti v umu, skačejo z objekta na objekt. Po angleško se to imenuje »monkey business« oziroma opičja posla. Zaradi omejenosti se borimo za preživetje in nimamo časa, da bi razmišljali o naši pravi naravi. Smo dobesedno ujeti v umu in se izgubljamo v strahovih, dvomih in skrbeh.

Odkrijmo, kaj je v resnici naše poslanstvo in zakaj smo tukaj ravno zdaj, na prehodu planeta in človeštva na višjo vibracijo. Na prehodu iz Dvojnosti v Enost.

Kaj nas dela zadnje čase tako notranje nemirne? Mogoče dejstvo, da še ne živimo, še ne sledimo svojim sanjam, željam, namenu in poslanstvu?

V času velikih energetskih sprememb na planetu in v nas samih marsikdo čuti novo, nerazložljivo koprnenje in občutek, da ga nekje čaka še nekaj več. Več kot smo do sedaj odkrili in več kot kar živimo. Globoko v notranjosti čutimo, da bi morali živeti nekaj, kar je resnično naše, da bi morali odkriti svoje skrite darove, globoka starodavna vedenja, pravo bistvo, kaj je naše resnično poslanstvo.

Jeff: Kako se pogovarjaš s temi bitji?

Senad: V tem trenutku, ko se pogovarjava, je več obiskovalcev z drugih planetov okrog mene. So približno dva metra nad mano. Večina je moških s 4. dimenzionalnega planeta Venere. Vidim jih kot v temni sobi, slišim pa jih dobro in razumem, kaj govorijo. Govorijo slovensko, znajo tudi druge jezike.

Z mojo punco Sanjo s planeta Palki sva se 10 let pogovarjala neposredno s planeta na planet. Karmičarji so naju povezali kot del njihovega eksperimenta in nama omogočili, da se neposredno pogovarjava iz 3. v 4. dimenzijo. Najino druženje je bilo namenjeno tudi odplačevanju karmičnih dolgov drugih ljudi z drugih planetov. Karmičarji nas ne vidijo kot originalnih in resničnih bitij, temveč le kot inkarnacije drugih ljudi.

Jeff: Ali karmičarji pri pregledu življenja prevzamejo naše življenjske izkušnje?

Senad: Zelo verjetno, ampak najprej se nahranijo z negativno energijo, ki jo oseba, ki pregleduje in podoživlja neprijetne izkušnje iz pravkar minulega življenja, znova proizvaja. Ko umrli znova vidijo in čutijo svoje življenje, jim je zelo žal, da niso bolje živeli. Zaradi tega so zelo žalostni in razočarani, s tem pa znova napolnijo kotle karmičarskim vampirjem, ki jih tako še drugič obgrizejo in zlorabijo ter za ceno enega obroka dobijo dva.

V knjigah Potovanja duš in Usoda duš avtorja Michaela Duff Newtona lahko beremo, kako karmičarji načrtujejo, organizirajo in izvedejo inkarnacije in posmrtne dejavnosti. Michael je pisal pod karmičarskim diktatom, kljub temu pa lahko izvemo veliko, kaj se dogaja pred, med in po inkarnacijah.

Mišek Maks je na velik karton napisal povabilo na jabolčno zabavo. Mimo pride njegov prijatelj jež Henry in Maks mu razloži, da ve za jablano, polno zrelih jabolk, zato se je domislil, da bi skupaj priredili prijateljsko zabavo, na kateri se bodo sladkali z jabolki.

Henry je navdušen in skupaj se odpravita nabirat jabolka. Ko prideta na jaso z jablano, presenečeno ugotovita, da jabolk ni več. Maks razočaran potoži, da je bila jablana še dan prej polna sočnih jabolk. Žalostna se obrneta in Henry sklene, da morata zabavo odpovedati.

Sedem laži, ki jih ženske vsaj enkrat v življenju izrečejo prijateljici.

1. Tvoje skrivnosti ne bi nikoli izdala. Priznajte. Prepričani smo, da ste ji že kdaj prisegle, da bo njena skrivnost pri vas varna, a se kljub temu niste mogle vzdržati in jo delile še z drugo prijateljico.

2. Ja, krasen fant je. Njenega partnerja pred njo hvalite, za njenim hrbtom pa obrekujete in upate, da ga bo dala kmalu na čevelj …

Če se ustvarjanje začne z mislijo, idejo, predstavo, željo in se nadaljuje v besedah, ko začnemo naše misli in občutke tudi verbalno in pisno izražati ter deliti z drugimi, je tretja in še bolj konkretna raven ustvarjanja - naše dejanje. Vse kar smo mislili, rekli in naredili pa je močna kreativna energija, ki ustvarja našo jutrišnjo karmo. Kar daš, to dobiš in vse kar storiš drugemu, storiš sebi. Naše delovanje navzven pravzaprav govori o tem kdo smo v resnici. 

Naše misli so samo naše in v današnjem času je normalno človeško, da se ob tem namuznemo in si rečemo: »Hvala Bogu za to danost«.  Čeprav,… pomislite kaj bi bilo, če bi si znali brati misli? Koliko bi bilo potem lahko še zavajanja, laži, spletk in prevar, ki vodijo v konflikte, kriminalna dejanja, vojne, obsodbe, ločitve, razočaranja, žalost in trpljenje?