Odkar obstaja človeštvo, obstajajo ideologije. Že davno v preteklosti so bistri možje ugotovili, da vera in pozornost ljudi – če sta le dovolj intenzivno in fokusirano usmerjeni k določenemu sklopu idej in/ali k vplivni (stvarni ali izmišljeni) osebnosti – zmoreta ustvariti neodvisno entiteto, ki kaj hitro pridobi osebne lastnosti, značaj in moč ter začne uveljavljati vpliv nazaj na svoje stvarnike, po potrebi pa tudi na druge ljudi in celo naravo. Kasneje v zgodovini so takšno entiteto poimenovali egregor (iz grškega korena eger: zavedati se, nadzirati). Večja ko je skupina ljudi in močneje ko je njihova zavest usmerjena k določenemu egregorju, večja in močnejša je njegova moč, večji je nadzor. Vi egregorju svoje zavedanje, egregor vam svoj nadzor in moč, skratka.

Sam izraz egregor (ali egregore) se je v prejšnjih stoletjih uporabljal tajno, izključno v okultnih krogih. Z njim so označevali magična bitja, ki so jih namensko ustvarile posamezne skupine (redovi, bratovščine, kulti), da bi v strnjeni obliki predstavljale njihove skupne težnje in ideale. Ta koncept se utegne današnjemu človeku zdeti primitiven, toda ob prevodu v sodobni jezik nas zbode v oči kot vsem prepoznavna vsakdanja stvarnost.

AIPA Metoda za Invalide: Opustite negativne misli in začnite razmišljati pozitivno

AIPA Metoda za Invalide spodbuja invalidne osebe k pozitivnemu mišljenju in jih uči, kako lahko opustijo negativne misli, začnejo gledati pozitivno na življenje ter dosežejo notranji mir in dobro počutje.

Invalidne osebe lahko z AIPA Metodo Senada Dizdarevića ne glede na delne fizične omejitve živijo kvalitetno življenje in se osebnostno razvijajo. S pomočjo praktičnih vaj se bodo naučili takoj ustaviti škodljive vzorce mišljenja, se sprostiti in umiriti. Z redno vadbo bodo v sebi začutili tudi radost in veselje do življenja.

Morda, samo morda, vaš namen v življenju ni zdravljenje bolnikov ali pa deljenje denarja revnim ali pa najti dušo dvojčico.

Morda ste tu, da začutite bolečino ob zavrnitvi, zmedenost ali jezo, ker ne veste, kaj je vaš namen v življenju. Morda pa je vaš namen čutiti, globoko čutiti. Ne izogibajmo se čustvom in situacijam, ki jih povzročijo. Najboljši način učenja je, da stvar naredimo sami. In najboljši način učenja življenja je živeti. Vsi smo ljudje in vsi imamo čustva, ki jih nimamo kar tako,  brez razloga. Preko njih se učimo sočutja s seboj in drugimi.

Ko si nekdo vzame življenje, v praznini, ki ostane za njim ali njo, navadno odmeva predvsem vprašanje: zakaj? Žal pogosto ostane brez odgovora. Odgovor je v vsakem primeru zelo kompleksen in v večini primerov ni mogoče preprosto določiti enega samega vzroka samomora.

Pri vzrokih za samomor se navadno prepletajo številni dejavniki, med njimi so skoraj praviloma tudi duševne motnje. Ocenjujejo namreč, da so te vpletene v okoli 90 odstotkih vseh samomorov v razvitih državah. Posameznik z duševno motnjo torej ne razmišlja nujno o samomoru, sodi pa v ranljivo skupino.

Nasprotja med starši in otroci so neizbežna, so del razvojne poti otroka in tudi neizogibna faza, ki jo morajo sprejeti starši. A navkljub nasprotjem lahko starši vedno najdejo pot, pri kateri vsaj to ne bo pot poraženca. Če ni poraženca, potem ni tako velikega upora kot nastane v primeru, da otroku dokažete, da se moti, da ne zna, da ni vreden, ali ga celo psihično ponižate in mu vcepite manjvrednosti kompleks.

Pomembno je, da starši ne pozabijo, da so otroci ali najstniki prav tako ljudje z napakami, občutji. Starši ne rabijo vedno brezpogojno ljubiti svojega otroka, biti vedno strpni, zmeraj pravični in ne smejo delati napak, kazati enake naklonjenosti do otrok, ne morejo biti stalno dosledni, ne moreta biti stalno zaveznika. Vsak starš ima drugačno področje sprejemanja in nesprejemanja določenih stvari ali vedenja.

AIPA Metoda za Opuščanje Vere: Prebujenje v Čisto Zavedanje za Razumnost, Logiko in Resničnost

AIPA Metoda za Opuščanje Vere: Spoznanje, da bog ne obstaja, je prvi korak na poti v svobodo

AIPA Metoda za opuščanje vere vernikom pomaga, da s stalnim spremljanjem misli, občutkov, notranjih dražljajev in zunanjih vplivov preprečijo ali ustavijo religiozne in verske misli, težnje in rituale ter ostanejo prisebni, mirni in stabilni.

To bo utrdilo vajino zvezo.
Več športa, manj sladkorja, nič več kajenja … Tipične zaobljube. Kaj ko bi jih za leto 2021 tokrat sprejeli skupaj s partnerjem? To bo zagotovo utrdilo vajino zvezo. Predstavljamo vam nekaj idej.

1. Več govora o seksu
Kaj vam je všeč, kaj bi radi preskusili … Partnerju povejte, česa si med rjuhami želite. Če vam je o tem težko govoriti, sestavita seznam in ga z rdečo pentljo predajte ljubljeni osebi. Zagotovo vam bo izpolnila skrite želje.

Za vas imam določeno vprašanje, na katero naj si vsak bralec in vsaka bralka članka odgovori sam-a pri sebi. Vprašanje je zelo preprosto: »Kolikokrat na dan si vzamete minuto ali dve zase, da v tišini sedite z zaprtimi očmi in ste popolnoma brez misli?« Ste si sami pri sebi odgovorili na vprašanje, ki sem vam ga postavil? Vaš odgovor zame ni pomemben, je pa še kako zelo pomemben za vas. Zakaj?

V sodobnem, vedno hitreje gibajočem se svetu, smo stalno »napeti kot struna«, od jutra do večera hitimo sem ter tja, med delovnim časom pa si ne upamo zapreti oči in za dve minuti posedeti v tišini. Marsikateri direktor ne ve, da bi bili njegovi zaposleni bolj učinkoviti, če bi si vzeli v vseh osmih urah trikrat ali štirikrat dvominutni meditativni odmor, zaprli oči in se le prepustili.

Piše: Lidija Polajžer Anina

Vsakič, ko pozorno opazujem naravo, vidim le eno stvar: kako zelo čudovita je. Vse te barve, oblike, vse je tako zelo lepo povezano, usklajeno! Vsak letni čas ima svoje posebnosti in v prav vsaki situaciji je preprosto čudovita. Narava pozna svoje meje in svoje naloge. Če je recimo, padavin preveč, reka poplavi, ko pa se razmere umirijo, se vrne nazaj na svojo prej izbrano in primerno pot. V vsaki situaciji se znajde, vzame le, kar potrebuje, in s tem ustvarja le najlepše in najboljše, kar je možno.

Tudi živali poznajo zelo dobro svoje mesto v naravi. Živijo po pravilih, ki v naravi  delujejo brezhibno. Vsaka vrsta ima svoja pravila, svoje navade, svoj prostor, ki se ga drži. Živalski instinkt je izjemen in vedno znova nam dokazujejo, da so glede svojega čuta velik korak pred nami, ljudmi. Ljudje smo vrsta z izjemnim egom, z velikim občutkom, kako NE poslušati svojega čuta, instinkta, notranjega glasu, kakorkoli že lahko to lastnost imenujemo, ter predvsem z velikim strahom pred vsem možnim.

Pametnejši odneha ... To so tipi ljudi, pri katerih z razumom ne boste prišli daleč, zato z njimi ni vredno izgubljati časa.

Borba z omejenimi posamezniki

Ena izmed borb, v katero se ni priporočljivo podajati, je tista s posamezniki, ki niso odprti za rast. Posamezniki s fiksiranimi in omejenimi načini razmišljanja bodo težek oreh, saj imajo o vseh ključnih sferah življenja že trdno izoblikovano svoje mnenje.

AIPA Metoda za Opuščanje Odvisnosti: Prebujenje v Čisto Zavedanje za Novo Identiteto, Svobodo in Neodvisnost

AIPA metoda za opuščanje odvisnosti: preprosta pot do neodvisnosti in svobode

AIPA Metoda za opuščanje odvisnosti odvisnikom pomaga, da s stalnim spremljanjem misli, občutkov, notranjih dražljajev in zunanjih vplivov pravočasno ustavijo misli, težnje in naučene odvisniške reflekse ter ne izvedejo škodljivega in obsesivnega rituala ter ostanejo prisebni in trezni. Z močno voljo in redno vadbo prebujanja v Čisto Zavedanje se bodo v nekaj mesecih naučili zaznati tudi najšibkejše dražljaje in jih z lahkoto nevtralizirati.

Hvaležnost je dobra za vas
Težko je verjeti, da ima hvaležnost dejansko izmerljive koristi, vendar za to obstajajo znanstveni dokazi. Hvaležnost dokazano vpliva na boljše duševno zdravje, samozavedanje, boljše odnose in močnejši občutek izpolnitve.

Poskusite: pišite dnevnik hvaležnosti
Vsak večer pet minut namenite zapisovanju stvari, za katere ste hvaležni.
Želite izvesti svoj eksperiment? Teden dni, preden začnete pisati dnevnik, zapisujte koliko ur na noč ste spali. Naslednji teden pišite dnevnik hvaležnosti in vsako jutro ponovno zapišite, koliko ur ste tisto noč spali. Se je kaj spremenilo?

Kako priti do miru in nenavezanosti? Modrost nam da uvid v dva pola življenja, v spremenljivega in v nespremenljivega ter razkrije, da je nesmiselno iskati stalnost in stabilnost v pojavnem svetu, ki je naravno spremenljiv in minljiv. Meditacija prebuja izkušnjo nenavezanosti in notranjega miru ter nas osredotoči v osi življenja, v pravem notranjem jazu. Ozaveščenost čez dan omogoča, da se manjkrat zapletemo na 'limanice' odvisnosti in tako osvobajamo 'negibno od gibljivega', svoj pravi jaz od vsakodnevnih nihanj duševnosti.

Modri nauki pravijo, da je za duhovno rast potrebno gojiti nenavezanost na osebe, imetje, status, celo na svoje predstave, prepričanja, čustva ... Navezanost seveda pomeni čustveno navezanost.

V sodobni družbi si večina ljudi prizadeva, da bi živela srečno, in vidi v sreči veliko vrednoto. Kaj pravzaprav ljudi osrečuje in kako doseči srečo?

Številne raziskave o enojajčnih in dvojajčnih dvojčkih dajejo slutiti, da se vsak človek rodi z izhodiščno stopnjo sreče. To je osnova ali potencial za srečo. Izhodiščna stopnja sreče je podobna izhodiščni stopnji teže. Nekateri ljudje so nagnjeni k vitkosti in težo ohranjajo brez posebnega truda. Nasprotno morajo drugi garati, da bi ohranili težo na želeni ravni, in brž ko popustijo, se kilogrami priplazijo nazaj. Podobno je pri sreči.

AIPA Metoda Za Osebnostni Razvoj in Prebujenje v Čisto Zavedanje

AIPA Metoda Za Osebnostni Razvoj vsebuje različne vaje, s katerimi se naučimo sproščati telo, ustavljati misli in upravljati z umom, čutiti energijsko telo ter zaznavati in se zavedati Čistega Zavedanja.

AIPA je kognitivno-fenomenološki model, ki temelji na introspektivni analizi, ukinjanju identifikacije z umetnim opisnim jazom in rekonstrukciji identitete.

Z znanstvenimi raziskavami in na dokazih temelječimi ugotovitvami bo postal nova znanost o zavesti (ČZ ima tri oblike: zavest, pozornost in zavedanje) in identiteti.

Duševno zdravje je pogosto vidik, ki ga v težkih časih zanemarimo.

Medtem, ko se posvečamo izobraževanju in službi, krmarimo med poslom, prijatelji in družino, ljubezenskim življenjem in fizično kondicijo, pa obstaja velika verjetnost, da ob vsem tem posameznik iz svojega vida izgubi skrb za duševno in čustveno zdravje.

Še posebej v tem obdobju pandemije in zaprtja je nujno, da postanemo še bolj pozorni na možgane in vse funkcije, ki jih morajo opravljati za naše čustveno in duševno zdravje.

Vam se morda te besede zdijo povsem nedolžne, moški pa v njih vidijo kritiko oziroma uvod v prepir.

1. Morava se pogovoriti ... 
V tej frazi moški vidijo napoved za veliko težavo. Ta in temu podobni stavki jih strašijo, saj takoj pomislijo na najhujše - razhod. Teme, tudi težke, načnite brez dramatičnih uvodov. 

2. Si ljubosumen? 
Če gre za žensko, ki jo ljubijo, je ljubosumna večina moških, zato ga ne provocirajte s prepogostim omenjanjem drugih moških, ker se bodo spraševali, ali gre res le za prijatelja ali sodelavca.

Želja po osrečujočem partnerskem razmerju je običajno na samem vrhu lestvice prioritet, ki si jo sami postavimo kot pogoj za srečo. Primernega partnerja razumemo kot prvi kamen, ki je potreben za izgradnjo palače našega srečnega življenja. Le redkokdaj iščemo druge elemente izpolnitve in če že, so to le nadomestki, ker pri prvem nismo imeli sreče.

Če nam usoda ni namenila partnerja, kot smo si ga zamislili, bomo v srcu čutili neizpolnjeno praznino – zevajoči vakuum, ki ne glede na morebitne nadomestke ves čas vztrajno kliče po izpolnitvi.

Vlagati v odnos

Ali dovolj vlagate v odnos? Če vlagate, vas prosim, da nehate. Vlagamo v delnice in pokojninske sklade in vlagamo zelenjavo za dni, ko ne raste na vrtu. Resno. Vedno vlagamo v prihodnost. Vlagamo v varnost.
Sedanjost živimo.

S partnerjem živite zdaj, zato ne vlagajte, ker s tem pozabljate na sedanjost. Če vlagate v odnos, se drugače odzivate, drugače govorite, oddajate drugačno energijo. Vlagamo zato, da bomo enkrat nekaj imeli, a vi imate to že zdaj.

Zakaj toliko ljudi doživlja težke čustvene stiske

Zdi se, kot da so čustvene stiske ljudi danes hujše kot kadarkoli prej. Zato je na mestu vprašanje, kaj je temu vzrok. Smo se res ljudje tako spremenili? Se je tako spremenilo življenje? So se spremenila sama čustva? Zagotovo se spreminjamo ljudje in se spreminja življenje, ne pa tudi naša čustva. Ljudje že od nekdaj doživljamo vso paleto čustev, ne glede na to, katere okoliščine definirajo naš način življenja.

Tisto, kar se je v zadnjem času občutno spremenilo, torej niso čustva sama po sebi, temveč naš pogled nanje. Glede na to, da je vedno več ljudi v čustvenih stiskah, bi morali z vso odgovornostjo razmisliti o tem, ali ni morda prav današnji pogled na čustva temeljni vzrok temu.

Piše: Ksenija Tratnik v Vivi www.viva.si

Naši možgani so naravnani tako, da vidijo svetlo plat, v svoji novi knjigi Nagnjeni k optimizmu pravi Tali Sharot, nevroznanstvenica z Univerze v Londonu. O sebi radi razmišljamo kot o racionalnih bitjih, vendar izsledki nevrologija in družboslovnih znanosti kažejo, da smo v resnici bolj optimistični kot realistični. Navadno pričakujemo, da se bodo stvari iztekle bolje, kot se v resnici. In to velja kar za 80 odstotkov ljudi. Ljudje zelo podcenjujejo verjetnost, da se bodo ločili, izgubili delovno mesto ali zboleli za rakom.

Pričakujejo, da bodo njihovi otroci izredno nadarjeni, mislijo si, da so dosegli več kot njihovi vrstniki, in precenjujejo svojo pričakovano življenjsko dobo (tudi za dvajset let in več). Prepričanje, da bo prihodnost veliko boljša kot preteklost in sedanjost, je poimenovano kot pristrani optimizem, zaslediti pa ga je pri vseh rasah, na vseh območjih in v vseh socialno-ekonomskih razredih, ne glede na starost in spol.

Novo v 2026: Brezplačen izračun Sade satija in prelomnih življenjskih obdobij

O svojem značaju pogosto razmišljamo kot o prirojenem delu osebnosti, ki je, kakršen je, in nam od rojstva do smrti kroji usodo. A se motimo. Res je, da je značaj stalnica, ker se skozenj vse življenje izražamo, ni pa res, da nam mimo naše volje kroji naše odzive in da ga ne moremo spremeniti. Iz dneva v dan smo bogatejši za nove izkušnje, naš zorni kot gledanja se širi in nemogoče je, da bi se danes lahko odzivali enako kot oseba, kakršna smo bili nekoč.

Preprosto nismo več enaki, kot niso enake okoliščine, v katerih živimo. Zato se je nesmiselno spraševati, ali se lahko karakterno spremenimo, saj je očitno, da se že od rojstva nenehno spreminjamo. Zelo smiselno pa se je vprašati, ali se bomo spreminjali hote, zavestno ali pa brez razmisleka in v isti smeri kot doslej.

“Nikoli se nismo pogovarjali”
Točno tale stavek slišim pri svojem delu tako rekoč vsak dan. Kaj menite, da pove? Vedno se zdrznem, ko mi stranke povejo, da se partnerja med seboj ne pogovarjata, ker se tudi v njihovi družini nikoli niso pogovarjali in sploh ne vesta kaj naj bi s pogovorom delala.

Tole ni pretiravanje. Marsikdo moje generacije, pa tudi mlajši imajo v sebi vzorec, da je partnerski odnos nekaj, kar pač je samo po sebi, dve osebi živita skupaj, pomenita se pomembne stvari na začetku zveze, potem pa vse postane rutina in samoumevnost. Če imata oba partnerja takšen vzorec, sta običajno odtujeno živeča skupaj, nikoli sproti ne razčistita nabranih nesporazumov ali različnosti, temveč vse skupaj pometeta pod preprogo in se delata, da problem ne obstaja.