Predsednik Herbert Hoover je obljubil "piščanec v vsakem loncu in avto v vsaki garaži." Mnogo jih ima, zaradi opozoril o podnebnih spremembah, pomisleke o avtih. A izgleda, da bi jih moralo bolj skrbeti za piščance. Vegetarijanstvo prinese večji denarni prihranek, kot vožnja z avtom. Poleg tega se tako prihrani hitreje.

Hibridni avtomobil, ki razširja svoj toplogredni učinek skozi stoletje počasneje, povzroči manj emisij kot običajni avto. Na drugi strani pa metan, ki nastaja na živalskih farmah, v enem desetletju preide v atmosfero. To pomeni, da bi zmanjšano uživanje mesa hitro ohladilo planet.Kar trd oreh, da bi zmanjšano uživanja mesa bilo za okolje bolj pomembno, kot voziti hibridni avto. A vsesplošno zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov se zdi razumski ukrep.

Norveški znanstveniki v svoji najnovejši študiji opozarjajo na nov rekord vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju, vzrok pa naj bi bil porast emisij azijske industrije. Hkrati so znanstveniki pojasnili, da je od leta 2000 skoraj vsako leto rekordno. Glavni krivec za onesnaženje naj bi bila po mnenju znanstvenikov azijska industrija in njene termoelektrarne. "Vsebnost je spet rekordna," je pojasnil Kim Holmen, direktor Norveškega polarnega inštituta, ki nadzoruje vremenske postaje na arktičnem arhipelagu. Holmen je pojasnil, da je stopnja ogljikovega dioksida v zraku v enem letu narasla iz 388 na 390 delcev ogljikovega dioksida na milijon delcev zraka.

Podjetje Belu, ki je znano po tem, da 20 % svojega dobička podari dobrodelnim ustanovam, ki skrbijo za preskrbo z vodo, je dalo na trg vodo v 'plastenki', ki je narejena na osnovi kuruze in je biorazgradljiva. Voda imenovana +1 je, kot pravi njihov slogan "družbeno odgovorna alternativa za ljudi, ki kupujejo ustekleničeno vodo".

Na prvi pogled izgleda vse super. Namesto nafte uporabimo koruzo, ki je obnovljiv vir ter iz nje naredimo plastenko, ki se po uporabi razgradi. Med samo uporabo pa ni strupena ne za uporabnika, ne za okolje. V katerem grmu torej tiči zajec? Problem se pojavi v obstoječem ravnanju z odpadki. Podjetje Belu trdi, da se 'plastenka' iz koruznega škroba (polylactic acid - PLA) razgradi v prst, v kompostu v 12 tednih.

Največja kulturna pestrost obstaja danes na Jugu, kjer večji del prebivalstva živi v vaseh, povezani so s pestrimi lokalnimi ekonomijami in raznolikimi lokalnimi viri. Zaradi pritiska globalizacije, izginjajo po celem svetu majhni kotički raznolikih kultur, prebivalci vasi pa so urbanizirani in homogenizirani. Kitajske oblasti, na primer načrtujejo, da bo prebivalstvo v mestih naraslo za 440 milijonov v naslednjih 20 letih; to je prava eksplozija mest.

Takšna urbanizacija je povečini posledica industrijskega razvoja, ki nadomesti kmete z velikimi agrikulturnimi sistemi in težko mehanizacijo ter izrine celotne skupnosti z zemlje. Razvoj tudi centralizira priložnosti za delo ter politično moč v mestih, kar samo še poveča privlak urbanih centrov. Oglaševanje in medijske slike medtem povzročijo močan psihološki pritisk, da bi iskali boljše, bolj "civilizirano" življenje, takšno, ki temelji na povečani potrošnji.

"Ostala sem brez besed, mislim da cel večer nisem nič rekla. Svinjski zrezek in še umetno sladilo? To je zagotovo najin zadnji zmenek." Čeprav verjetno doma ločuje odpadke, je ubogi fant na zmenku izvisel zaradi etičnih neskladij.

Revija San Francisco je objavila zgodbo o novem tržnem segmentu ljudi, ki jih je poimenovala 'Ekoseksualci'. Kot kaže je Metroseksualcem (moškim, ki zelo skrbijo za svoj videz) že potekel čas. Načeloma naj bi bil to nov pojav: moški in ženske, ki izbirajo svoje zmenke in partnerje glede na to ali uporabljajo šampon, ki ni bil testiran na živalih, imajo oblečen pulovor iz ekološko pridelanega bombaža, ali pa jedo mrtve živali

Meteorologi opozarjajo, da bi leto 2007 lahko bilo leto z najvišjimi temperaturami doslej.
Strokovnjaki menijo, da bo daljše obdobje vročine, ki ga bo povzročil El Nino nad Pacifikom, najverjetneje v veliki meri zvišalo globalne temperature.El Nino, ki pomeni prihod nenavadno toplih voda s severozahoda Južne Amerike, po mnenju strokovnjakov najbolj vpliva na vsakoletne temperature na površju Zemlje.Globalna temperatura površja Zemlje naj bi v letu 2007 bila za 0,54°C višja od letnega povprečja, ki znaša 14°C, kar pomeni 0,02°C več kot v do sedaj najbolj vročem letu 1998.

Šestinštirideset držav sveta se je odzvalo na francoski poziv k novi okoljski zakonodaji za upočasnitev neizogibnega globalnega segrevanja in zaščiti planeta. Žal na spisku držav manjkajo tri največje svetovne onesnaževalke: ZDA, Kitajska in Indija.

Projekt, ki ga bo vodil francoski predsednik Jacques Chirac, je bil naznanjen le dan po objavi neusmiljeno krutega znanstvenega poročila v Parizu, v katerem je zapisano, da globalno segrevanje »najverjetneje« povzroča človeštvo in da se bodo klimatske spremembe nadaljevale še stoletja, ne glede na to, ali bo ljudem uspelo zmanjšati emisije toplogrednih plinov v ozračje.

Ameriška vlada je iz seznama ogroženih živalskih vrst odstranila sivega volka, vrsto, ki živi v okolici Velikih jezer. Prav tako so za odstranitev s seznama ogroženih vrst predlagali še nekaj podobnih vrst volkov, ki živijo v bližini Skalnih gora na zahodu ZDA.

Strokovnjaki so že lansko leto marca objavili, da na območju Minesote, Michigana in Wisconsina živi okoli 4000 sivih volkov, kar je precej več kot pred tremi desetletji, ko so vrsto uvrstili na seznam ogroženih živalskih vrst in jih je v divjini živelo le še okoli 700.

Na srečanju, UNEP, okoljevarstnikov v Nairobiju 5. februarja 2007, je danska ministrica za okolje Connie Hedegaard povedala, da moramo biti pazljivi z biogorivi, kajti ni vsako biogorivo dobro za okolje. Pozornost bi morali usmeriti na biogoriva iz "second-hand"generacije in ne iz prve.
Biogoriva iz "second-hand" generacije so pridobljena iz stranskih proizvodov, kot so trsni sladkor, medtem ko je potrebno za biogoriva iz prve generacije posebej vzgojiti produkte.

V Aziji in Latinski Ameriki je osredotočanje na biogoriva spodbudilo "tropsko agrikulturno revolucijo." Rezultat intenzivnega tekmovanja v pridelovanju hrane in rastlin za izdelovanje biogoriv je povzročilo izgubo biotske pestrosti, kot tudi zdravstvene težave v Jugovzhodni Aziji, ki so posledica gozdnih požigov.

Cilj ekonomske globalizacije je, da bi ustvarili svet homogene potrošnje, kjer bi ljudje povsod po svetu jedli enako hrano, nosili enaka oblačila in živeli v hišah zgrajenih iz enakih materialov. To je svet, v katerem celotna družba uporablja enako tehnologijo in je odvisna od enake centralne ekonomije, ponuja enako "Zahodno izobrazbo" za otroke, govori isti jezik, konzumira enake medijske slike, drži enake vrednote in celo misli iste misli: to je svet monokulture.

Ob začetku konference Državljani Zemlje za svetovno upravljanje z okoljem v Franciji je Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC) predstavila svoje najnovejše poročilo o posledicah segrevanja ozracja, v katerem napoveduje nadaljnje segrevanje ozračja. Številne države in organizacije so se že zavzele za odločno ukrepanje pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida (CO2), okoljski minister Janez Podobnik se je zavzel za krepitev Programa Združenih narodov na okolje (UNEP).Sodelujoči na konferenci v Parizu so se med drugim zavzeli za krepitev Programa Združenih narodov na okolje (UNEP) oz. njegovo razširitev v organizacijo ZN za okolje.

Podobnik, ki se udeležuje konference, je povedal, da bo Slovenija krepitev programa podprla in tudi vstopila v skupino prijateljev organizacije ZN za okolje.Gostitelj konference, francoski predsednik Jacques Chirac je pozval k "zeleni revoluciji", ki naj bi bila revolucija na področju našega zavedanja, gospodarstva in političnega ukrepanja. Sodelujoči okoljski ministri naj bi sprejeli posebno deklaracijo, v kateri bi poudarili pomen boja proti pospešenemu propadanju okolja in potrebo po tem, da bi se ZN zaupalo večjo vlogo na področju okolja.Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je pozval k mednarodnim pogajanjem o novem obsežnem globalnem sporazumu o podnebnih spremembah.

Veliko alpskih regij je novembra lani zabeležilo najvišje temperature doslej, kar je za več tednov prestavilo snežne padavine in začetek smučarske sezone.Trenutno ima zadostno snežno odejo 90 odstotkov skupno 666 večjih alpskih smučišč, če bi se temperatura ozračja zvišala za eno stopinjo Celzija, pa bi se število smučišč z zadostno naravno snežno podlago zmanjšalo na 75 odstotkov, v svojem decembrskem poročilu ugotavlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Če bi se temperatura ozračja zvišala za štiri stopinje Celzija, kar je se bolj črni scenarij za alpski zimski turizem, bi se število smučišč z naravno snežno podlago zmanjšalo na slabo tretjino oz. 200 smučišč. Pri tem bi bila najbolj prizadeta Nemčija, kjer bi dvig temperature ozračja "le" za eno stopinjo, privedel do 60-odstotnega zmanjšanja števila smučišč, ki bi se oskrbovala z naravnim snegom. Manj občutljiva na podnebne spremembe je Švica, kjer bi se v primeru dviga temperature za eno stopinjo Celzija, delež smučišč z naravnim snegom zmanjšal za 10 odstotkov.

p>Gorenjsko ekološko združenje je na današnji novinarski konferenci na Jesenicah pred petkovim posvetom o aktualnih težavah v Triglavskem narodnem parku (TNP) opozorilo na napake, ki se dogajajo pri pripravi novega zakona o parku. Potem ko so bile decembra sprejete smernice novega zakona, je namreč ministrstvo iz skupine za pripravo zakona izključilo predstavnike nevladnih organizacij ter krajevnih skupnosti.

Manjša skupina pa predlog zakona oblikuje na podlagi ohlapnega režima varovanega območja.Nevladne organizacije po besedah predsednika Gorenjskega ekološkega združenja Vojka Bernarda sumijo, da se mimo njihovih predlogov ureja coniranje v parku, kar bi pomenilo, da bi bil režim v parku precej ohlapen. Tak režim bi dovoljeval gradnje in druge posege. Novi zakon pa bi tako se olajšal naložbe v športni park na Pokljuki in v Planici, kjer se okoljevarstveniki bojijo, da bo projekt nordijskega centra posegel tudi v Tamar.

Evropska komisija je odobrila slovenski predlog Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012. Komisija je sprejela skupno število emisijskih kuponov, ki ga je predlagala Slovenija enako 8,3 milijonom ton CO2 na leto saj je v skladu z obveznostmi Slovenije, ki izhajajo iz Kjotskega protokola, in njenimi možnostmi za zmanjšanje emisij.

Od lanskega novembra do letošnjega januarja je Evropska komisija ocenila 13 državnih načrtov, v celoti pa je načrt odobrila le Sloveniji.Komisija je sicer program odobrila pod pogojem, da Slovenija sprejme manjše spremembe načrta. Komisija zahteva, da Slovenija zagotovi dodatne informacije glede tega, kako bo obravnavala nove udeležence v sistemu trgovanja z emisijami. Omenjeno določilo, ki si ga je Slovenija izposlovala v zadnjem trenutku, namreč omogoča Vladi RS, da za določene tehnologije (npr. soproizvodnja elektrike in toplote) za upravljavce zagotovi dodatne količine emisijskih kuponov v primeru, da je količina iz rezerve za nove vstope že porabljena.

Znanstveniki so na otoku blizu severnega pola postavili trezor, v katerega mislijo shraniti semena vseh rastlin na Zemlji in tako zavarovati prihodnost našega planeta pred jedrsko vojno, padcem asteroida ali klimatskimi spremembami. Podjetje Global Crop Diversity Trust bo trezor začelo graditi v marcu, banka semen pa naj bi se odprla leta 2008.
Stroške gradnje bo krila norveška vlada, v trezorju pa bo prostora za tri milijone semenskih vzorcev. S tem bodo skušali ustvariti nekakšno varnostno mrežo.Trezor bo zgrajen na enem od štirih otokov, ki sestavljajo Svalbard, znanstveniki pa ga bodo vgradili 120 metrov globoko v gorato pobočje tega otoka. Otok so izbrali zaradi njegove odmaknjenosti ter zaradi določene stabilnosti, ki jo tak dolgotrajen projekt zahteva.

Eden najbolj pogostih argumentov proti preusmeritvi ekonomije v trajnostno in okolju prijazno smer je, da bo pri tem trpela industrija. Odkrili pa so nasprotno. Prilagajanje gospodarstva po principih ekologije ponuja eno večjih investicijskih priložnosti vseh časov. Kar potrebujemo je ekološka revolucija, ki se bo lako primerjala z zeleno revolucijo v kmetijstvu in industrijsko revolucijo.

Povečana produktivnost, ki jo je prinesla industrijska revolucija, je sprostila mnogo ustvarjalne energije. Rodilo se je mnogo novih življenjskih slogov. Začelo pa se je tudi najbolj uničujoče obdobje za Zemljo v človeški zgodovini. Ekološka revolucija je podobna industrijski v tem, da se začenja s preusmeritvijo na nov vir energije. In obe bosta popolnoma spremenili podobo sveta. Razlika se pojavi v hitrosti revolucije in v motivaciji. Ekološko revolucijo moramo izvesti v desetletju ali dveh, če se želimo izogniti katastrofalnim posledicam industrijske revolucije.

Ameriški znanstveniki so potožili, da so morali črnoglede napovedi glede podnebnih sprememb pogosto prirejati na zahtevo Bele hiše. Raziskava, ki jo je objavila Zveza zaskrbljenih znanstvenikov, kaze, da je v preteklih petih letih 150 znanstvenikov v najmanj 435 primerih na lastni kozi občutilo vmešavanje v njihovo delo. Dele njihovih poročil je Bela hiša prirejala svojim dvomom glede napovedanih posledic človekovega vpliva na podnebne spremembe. Med drugim so morali znanstveniki izpuščati besede, kot so podnebne spremembe in vsesplošno segrevanje.

Včeraj zvečer se je v Parizu zaključilo zasedanje delovne skupine medvladnega panela za podnebne spremembe v okviru Svetovne meteorološke organizacije (IPCC).Slovenijo sta v Parizu zastopala mag. Andrej Kranjc z Ministrstva za okolje in prostor ter dr. Lučka Kajfež Bogataj, priznana klimatologinja.

Predsednik Brazilije, Luis Inacio Lula da Silva, je v svojem govoru poudaril, da bogate države ne storijo dovolj, da bi preprečile globalno segrevanje in izpust toplogrednih plinov. Pozval jih je, naj Latinski Ameriki prenehajo pridigat o varovanju amazonskega pragozda.

"Zeleni" menijo, da so ukrepi preskromni, proizvajalci avtomobilov pa, da so preostri

Evropska komisija želi do leta 2012 omejiti izpuste ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov na 120 gramov CO2 na kilometer, kar predstavlja 25-odstotno zmanjšanje izpustov glede na trenutno raven.

Tuna spada med svetovno najbolj ogrožene vrste, priznavajo ribjedelska industrija in oblasti. A predstavniki 60 držav in industrije se niso mogli zediniti na zavezujoče kvote ribolova. Okoljevarstveniki menijo, da se ribe, ki je tako pomembna za mesno industrijo, tako ne bo moglo rešiti.

Rušenje prehrambene verige ni odvisno samo od izginjanja živalskih vrst na dnu verige. Pomembno vlogo igrajo tudi velike zveri: celotni ekosistemi postanejo nestabilni, če manjkajo glavne zveri. A ravno te so najbolj ogrožne. Več znanstvenikov je sprožilo alarm. Zemeljski ekološki sistemi so v veliki krizi. Glavne zveri, torej živali, ki vzdržujejo kompleksne ekosisteme v ravnovesju (tiger in veliki medved so ogrožene).

Če je v prehrambeni verigi nekega plena več, se glavne zveri raje hranijo s tistim, ki ga je več. In ravno menjajoče obnašanje zveri ustvarja ravnovesje med različnimi vrstami plena, piše Neil Rooney in njegovi kolegi iz ameriške universe Guelpha. Primer: Če se v ekosistemu zmanjša število tekunic, se medved hrani v večji meri s svizci – in tako izenači razlike med populacijami.

Zemljo lahko posilimo, da naredi v nekem omejenem časovnem obdobju zelo veliko. Potem sledijo posledice, kot so zasoljevanje prsti, erozija, upadanje pridelka, zniževanje in onesnaževanje podtalnice, osiromašenje življenja v prsti in okolici pridelovalnih površin.

Radi mislimo, da je industrijsko kmetijstvo bolj učinkovito - z vsemi traktorji ki hrumijo naokoli, že mora biti. In to je tudi res, če govorimo o maksimalni količini htane, ki jo dobimo iz neke površine zemlje, z minimalno človeškega dela. To je če želimo, da 1 oseba "nahrani" 1000 ljudi (oz. želimo učinkovit način, da ljudi odtrgamo od narave). Če pa govorimo o tem koliko je zemlja zmožna proizvesti na določeno površino, potem dosežemo mnogo, mnogo boljše rezultate, če kmetujemo na manjših površinah.