Preden skočimo v politične vode, naj vam najprej povem, da po osvoboditvi vsega vesolja razen Zemlje učinkovito odstranjujemo vse stare karmične sisteme in uspešno uvajamo nov in za vse dobre ljudi dober način življenja.

Kot ste opazili, že nekaj časa nisem objavil nobenega Planetarnega, Solarnega, Galaktičnega in Vesoljskega Poročila, ki bi bilo pomembno za Zemljane. To je odlična novica, saj to pomeni, da je vse pripravljeno za konec karmičarske blokade Zemlje in začetek novega življenja tudi na zadnjem in edinem planetu pod okupacijo. Danes je 3. april in smo še en dan in en mesec bližje.

Zdaj pa poglejmo, koga bomo letos volili.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Zdi se, kot da je kritiziranje slovenski nacionalni šport. Vsakdo ima, bodisi dobronamerno ali zlonamerno, kaj za povedati o kom drugem. Dejstvu, da je kritika sestavni del vsakdanje komunikacije, se sicer ne moremo izogniti – lahko pa se potrudimo razumeti njene vzgibe ter načine, kako iz nje potegniti najboljše. Vsaka kritika namreč ni zlonamerna in ni nujno, da smo zaradi nje slabe volje.

Seveda nihče ne mara kritiziranja. Na nas vpliva negativno, ker nam daje občutek, da nam nekaj manjka oziroma je z nami nekaj narobe. Kritika je neke vrste obsodba in prihaja v različnih oblikah: otroci jo "pokasirajo" od staršev in učiteljev, odrasli se s kritiko spopadamo na delovnem mestu, o nas imajo veliko povedati tudi prijatelji, partnerji in ljubimci: da tehtamo preveč, smo preveč neodločni, da ne znamo z otroki itd.

Preden nadaljujemo s člankom, naj naprej opozorim na razliko med dejstvi in mnenji ter spomnim, da poleg fizične vojne v Ukrajini poteka tudi informacijska in propagandna vojna, v kateri obe strani druge obtožujeta kot krivce, sebe pa prikazujeta kot žrtev. Tudi v tej vojni, ki so jo načrtovali in organizirali karmičarji, za njih pa jo izvajajo Rusi in Ukrajinci (ter nekateri drugi udeleženci), imamo po karmični formuli Dobro in Zlo, yin in yang itd. dve razlagi, ki si popolnoma nasprotujeta.

Rusi trdijo, da v Ukrajini ni vojne, Ukrajinci trdijo, da je vojna. Rusi tudi trdijo, da napadajo samo vojaške cilje in da ne napadajo civilov. Videoposnetki iz Ukrajine lepo kažejo, da Rusi lažejo in da v resnici kot agresor bombardirajo večinoma civilne cilje, rušijo stanovanjska naselja in pobijajo civiliste.

Ko se zazremo vase, v svojo notranjo podobo, uzremo ogledalo naših dotedanjih izkušenj in spoznanj. Spoznanje je pot, ki nas osvobaja vseh starih prepričanj in nam odpira pot v boljši jutri.

Ko se odpiramo vase, zunanjost ni več tako pomembna.  Stvari na nas samih nas ne motijo več v taki meri kot prej. Če na primer nismo zadovoljni s svojim izgledom, spoznamo, da je izgled le lupina, žlahtnost pa nam daje naša notranjost.

Obrnimo se vase, v svojo notranjo lepoto in v sebi najdimo vse, kar smo neuspešno iskali zunaj sebe, saj nas naše zavedanje privede do najvišjih odkriti samega sebe, do samo-spoznanja naše notranje moči in do spreobrnitve na bolje na vseh tistih področjih, kjer si želimo spremembe.

Omikron je ustavil farmacevtsko diktaturo Elite

Še preden se je končala biološko teroristična fronta enega Zla, se je že začela krvava morija drugega. Elita skupaj z njihovi podplačanimi političnimi hlapci, zdravniki in mediji žaluje za koncem koronapandemije, saj jim je omikron pokvaril načrte za podreditev celega planeta. Bill Gates je javno potožil, da je omikron povzročil množično povečanje naravne imunosti, s čimer je ustavil proizvodnjo in izredno dobičkonosno prodajo cepiv:

“Sadly, the virus itself particularly the variant called Omicron is a type of vaccine, creates both B cell and T cell immunity and it’s done a better job of getting out to the world population than we have with vaccines.”

Piše: Lidija Polajžer Anina

"Narodu je prekipelo, borimo se proti vladi!", slišim zadnje čase tako rekoč na vsakem koraku. To slišim celo jaz, ki se načeloma izogibam vsakodnevnim novicam in gledam na življenje skozi srce in zgolj s pozitivnim pogledom na danes in jutri.

Skoraj ne pomnim, kdaj sem takole, kar mimogrede, nazadnje slišala toliko "novic" s tako gorečim negativnim prizvokom, toliko napadov na kogarkoli, kot slišim in žal tudi čutim to v tem času. Res so mediji v večini orientirani bolj na kritiko kot pohvalo, a vseeno se mi zdi, da je ta negativnost zadnje čase še bolj potencirana.

Moj oče in moj sin (Babam ve oglum, Çagan Irmak, 2005)

Ta film morate preprosto nujno videti, preden umrete; ne smete oditi s tega sveta, če si ga niste privoščili. Film je namreč popoln v strogem pomenu besede, zato je tudi dober v najbolj žlahtnem pomenu. Zakaj je tak? Tak je zato, ker na poseben način odkrito, do konca pošteno in brez sprenevedanja razmišlja o temi, ki je na prvi pogled v filmu sploh ne boste našli.

Naslov filma je namreč Moj oče in moj sin. Gre torej za očeta in sina, vendar se mrtvi oče na koncu filma vrne k svojemu sinu kot duh; torej govorimo o očetu, sinu in (svetem) duhu. In čeprav je film turški, je ideja krščanska; JK bi bil navdušen nad njo.

Jeff: Pogledal sem še tvoje druge knjige in bi te vprašal, kakšna razlika je med prebujenim bitjem in orodjem?

Senad: Po karmičnih scenarijih smo namerno zelo omejeni. Verjetno poznate vic, da imamo še srečo, da ne lajamo.

Karmičarji so omejili tudi naše zavedanje in ga zožili na pozornost, s katero neprebujeni in nezavedajoči se, ki so ujeti v umu, skačejo z objekta na objekt. Po angleško se to imenuje »monkey business« oziroma opičja posla. Zaradi omejenosti se borimo za preživetje in nimamo časa, da bi razmišljali o naši pravi naravi. Smo dobesedno ujeti v umu in se izgubljamo v strahovih, dvomih in skrbeh.

Piše: Taja Vetrovec v novih Misterijih www.misteriji.si

Naše življenje je le zrcalen odsev stanja v naši družini
Ali vemo, kdo so naši predniki? Ali poznamo njihove zgodbe in usodne povezanosti, v katere smo vpleteni? Če smo pozorni, opazimo, da je naše življenje le zrcalen odsev stanja v naši družini. Povezani smo v skupno družinsko dušo. Šele ko se soočimo s starimi ranami naših predhodnih generacij, jih lahko sprejmemo, pozdravimo in zavestno živimo naprej z očiščenim spominom, ki ne vpliva več obremenjujoče na naše življenje in usode prihodnjih generacij. Ena od metod, s katero lahko razrešimo te obremenjujoče družinske vzorce, je tudi družinska sistemska postavitev. Teh je v Sloveniji vse več in več.

Nataša Čebulj, univerzitetni diplomirani pedagog in profesorica umetnostne zgodovine ter trener in NLP Coach, se je pred devetimi leti srečala s to metodo pri Bertu Hellingerju. Pri njem je pridobila certifikat za moderiranje sistemskih postavitev in postala članica Hellinger Science. Kasneje pa je na Hellingerjevem inšitutu na Nizozemskem, pod mentorstvom Jana Jakoba Sama, ki ta inštitut vodi, opravila tudi intenzivno izobraževanje za sistemske moderatorje organizacijskih postavitev.

Odkrijmo, kaj je v resnici naše poslanstvo in zakaj smo tukaj ravno zdaj, na prehodu planeta in človeštva na višjo vibracijo. Na prehodu iz Dvojnosti v Enost.

Kaj nas dela zadnje čase tako notranje nemirne? Mogoče dejstvo, da še ne živimo, še ne sledimo svojim sanjam, željam, namenu in poslanstvu?

V času velikih energetskih sprememb na planetu in v nas samih marsikdo čuti novo, nerazložljivo koprnenje in občutek, da ga nekje čaka še nekaj več. Več kot smo do sedaj odkrili in več kot kar živimo. Globoko v notranjosti čutimo, da bi morali živeti nekaj, kar je resnično naše, da bi morali odkriti svoje skrite darove, globoka starodavna vedenja, pravo bistvo, kaj je naše resnično poslanstvo.

Jeff: Kako se pogovarjaš s temi bitji?

Senad: V tem trenutku, ko se pogovarjava, je več obiskovalcev z drugih planetov okrog mene. So približno dva metra nad mano. Večina je moških s 4. dimenzionalnega planeta Venere. Vidim jih kot v temni sobi, slišim pa jih dobro in razumem, kaj govorijo. Govorijo slovensko, znajo tudi druge jezike.

Z mojo punco Sanjo s planeta Palki sva se 10 let pogovarjala neposredno s planeta na planet. Karmičarji so naju povezali kot del njihovega eksperimenta in nama omogočili, da se neposredno pogovarjava iz 3. v 4. dimenzijo. Najino druženje je bilo namenjeno tudi odplačevanju karmičnih dolgov drugih ljudi z drugih planetov. Karmičarji nas ne vidijo kot originalnih in resničnih bitij, temveč le kot inkarnacije drugih ljudi.

Nasprotja med starši in otroci so neizbežna, so del razvojne poti otroka in tudi neizogibna faza, ki jo morajo sprejeti starši. A navkljub nasprotjem lahko starši vedno najdejo pot, pri kateri vsaj to ne bo pot poraženca. Če ni poraženca, potem ni tako velikega upora kot nastane v primeru, da otroku dokažete, da se moti, da ne zna, da ni vreden, ali ga celo psihično ponižate in mu vcepite manjvrednosti kompleks.

Pomembno je, da starši ne pozabijo, da so otroci ali najstniki prav tako ljudje z napakami, občutji. Starši ne rabijo vedno brezpogojno ljubiti svojega otroka, biti vedno strpni, zmeraj pravični in ne smejo delati napak, kazati enake naklonjenosti do otrok, ne morejo biti stalno dosledni, ne moreta biti stalno zaveznika. Vsak starš ima drugačno področje sprejemanja in nesprejemanja določenih stvari ali vedenja.

Jeff: Ali karmičarji pri pregledu življenja prevzamejo naše življenjske izkušnje?

Senad: Zelo verjetno, ampak najprej se nahranijo z negativno energijo, ki jo oseba, ki pregleduje in podoživlja neprijetne izkušnje iz pravkar minulega življenja, znova proizvaja. Ko umrli znova vidijo in čutijo svoje življenje, jim je zelo žal, da niso bolje živeli. Zaradi tega so zelo žalostni in razočarani, s tem pa znova napolnijo kotle karmičarskim vampirjem, ki jih tako še drugič obgrizejo in zlorabijo ter za ceno enega obroka dobijo dva.

V knjigah Potovanja duš in Usoda duš avtorja Michaela Duff Newtona lahko beremo, kako karmičarji načrtujejo, organizirajo in izvedejo inkarnacije in posmrtne dejavnosti. Michael je pisal pod karmičarskim diktatom, kljub temu pa lahko izvemo veliko, kaj se dogaja pred, med in po inkarnacijah.

Mišek Maks je na velik karton napisal povabilo na jabolčno zabavo. Mimo pride njegov prijatelj jež Henry in Maks mu razloži, da ve za jablano, polno zrelih jabolk, zato se je domislil, da bi skupaj priredili prijateljsko zabavo, na kateri se bodo sladkali z jabolki.

Henry je navdušen in skupaj se odpravita nabirat jabolka. Ko prideta na jaso z jablano, presenečeno ugotovita, da jabolk ni več. Maks razočaran potoži, da je bila jablana še dan prej polna sočnih jabolk. Žalostna se obrneta in Henry sklene, da morata zabavo odpovedati.

Sedem laži, ki jih ženske vsaj enkrat v življenju izrečejo prijateljici.

1. Tvoje skrivnosti ne bi nikoli izdala. Priznajte. Prepričani smo, da ste ji že kdaj prisegle, da bo njena skrivnost pri vas varna, a se kljub temu niste mogle vzdržati in jo delile še z drugo prijateljico.

2. Ja, krasen fant je. Njenega partnerja pred njo hvalite, za njenim hrbtom pa obrekujete in upate, da ga bo dala kmalu na čevelj …

Če se ustvarjanje začne z mislijo, idejo, predstavo, željo in se nadaljuje v besedah, ko začnemo naše misli in občutke tudi verbalno in pisno izražati ter deliti z drugimi, je tretja in še bolj konkretna raven ustvarjanja - naše dejanje. Vse kar smo mislili, rekli in naredili pa je močna kreativna energija, ki ustvarja našo jutrišnjo karmo. Kar daš, to dobiš in vse kar storiš drugemu, storiš sebi. Naše delovanje navzven pravzaprav govori o tem kdo smo v resnici. 

Naše misli so samo naše in v današnjem času je normalno človeško, da se ob tem namuznemo in si rečemo: »Hvala Bogu za to danost«.  Čeprav,… pomislite kaj bi bilo, če bi si znali brati misli? Koliko bi bilo potem lahko še zavajanja, laži, spletk in prevar, ki vodijo v konflikte, kriminalna dejanja, vojne, obsodbe, ločitve, razočaranja, žalost in trpljenje?

Originalni naslov podkasta je Ali so vse obsmrtne izkušnje karmičarske prevare? Ker vem, da so, sem naslov za to serijo spremenil v trdilno obliko.

Zaradi zelo slabe kvalitete zvoka posnetka in mojega učenja angleščine med samim govorjenjem :), sem pripravil in uredil prepis najinega razgovora z Jeffom. Prepis ni dobeseden, ampak je bolj povzetek tem, o katerih sva se pogovarjala. Za boljše razumevanje sem dodal še nekaj pojasnil, tako da boste bolj celovito razumeli moje delo in prihodnost Zemlje.

Vem, da so moje izjave drugačne od drugih avtorjev, ki opisujejo obsmrtne izkušnje in da jih ne morete takoj preveriti. Za razliko od drugih lahko nekatere dele mojega dela preverite na dva načina:

Vsi imamo svoje sanje in cilje. naša življenja so ponavadi usmerjena v pravo smer, kjer bomo dosegli te cilje. Na svoji poti boste gotovo naleteli na kakšno oviro, ki se je ne smete ustrašiti.

Morda se ne zdi vedno tako, a ste zelo močno bitje, ki zmore obrniti stvari v svoje dobro. Dobite lahko vse, kar si želite. Pri tem pa morate imeti zelo jasne cilje in se ne vdati v dvome in skrbi.

Vaša usoda je v glavnem posledica vaših ozaveščenih ali neozaveščenih preteklih odločitev. Se strinjate? Verjetno je kdo med vami, ki se povsem ne strinja, zato bom uvodno trditev skušal malo bolj razčleniti. Soglašam s tistimi, ki menite, da vse pa res ni od vas odvisno. Prav zato pa sem zapisal, da je vaša usoda v glavnem (beri: ne povsem, v veliki meri pa) posledica vaših preteklih odločitev.

Razumljivo je, da potresi, poplave in druge elementarne nesreče niso posledica vaših odločitev, vendar ne glede na to, kaj vas doleti - vedno imate možnost izbire. Vedno ste vi tisti, ki odločate o tem, kako se boste odzvali v določenih razmerah. Tudi, ko gre za naravne nesreče je zelo pomembno, kako boste ravnali v takšni situaciji, saj je pogosto prav od vašega odziva odvisno, kako jo boste odnesli.

Obsmrtne izkušnje so povezane z navideznim umiranjem, izstopanjem iz telesa, videnji luči, srečanji z bitji z drugih svetov in povratkom v telo. Vse te izkušnje so bile načrtovane pred začetkom življenja posameznika in vpisane v scenarij za njegovega inkarnanta.

S karmičnega vidika je namen teh izkušenj enak kot pri vseh drugih izkušnjah: eksperimentiranje z ljudmi, odplačevanje karmičnih dolgov in lažna propaganda z zavajanjem ljudi, da je bog ljubezen, da je življenje na Zemlji šola in da bo po smrti vse v redu.

Večji del obsmrtnih izkušenj je (lažno) pozitiven. Ljudje med potovanjem skozi »tunel«, na koncu katerega vidijo »luč«, na drugi strani srečajo »vodnike«, »svojce« in »prijatelje«, nekateri tudi »boga«, »Jezusa« in druge religiozne figure ter čutijo »brezpogojno ljubezen«. Vsi, ki jih peljejo na drugo stran ali jih tam pričakajo, so karmičarski hlapci, ljudje kot vi in jaz, ki se pretvarjajo, da so prijateljski in dobronamerni.

Smrt Smrti

To je eno izmed mojih številnih sporočil mojim prijateljem s planeta Palki:

“Dobri, če bi slučajno odšli, preden pridem, vedite, da ni smrti, iz katere vas ne bom vrnil nazaj na naš prelep planet. Vas in vaše najbližje, vse in enega.

Fizična smrt je le nasilni in birokratski način, s katerim karmičarji vržejo nekoga z odra Življenja. Tako mu grobo prekinejo življenje, njegove dejavnosti in odnose z drugimi. Na drugi strani preživelega pokojnika po nekajmesečnem maltretiranju čaka še Druga smrt z izklopom osebnosti.

Piše: Bern Jurečič

Večina stisk, v katerih se znajde sodobni človek, je na ta ali drugačen način povezanih z medosebnimi odnosi. To je tudi najbolj pogost razlog za obisk svetovalcev, psihologov in psihoterapevtov, pa tudi vedeževalcev in astrologov. Še več, pogosto je kot razlog za posvet o trenutnem dogajanju določene osebe navedena služba, morda finančne zadeve, težave z otroki ali še kaj četrtega, a se zelo kmalu izkaže, da pravi vzgib za obisk leži prav v odnosih, ki se ne razvijajo v skladu z željami in pričakovanji, se lomijo ali pa so sredi razpadanja in je že prisotno razmišljanje v smislu "kaj potem".

A če se ne ustavimo pri razglabljanju o tem, kdo je kdo v takšni zvezi ter katera so bila tista pričakovanja, ki se niso uresničila, ter seveda o neizogibni dilemi "kdo je kriv", pač pa se za spremembo lotimo najtežje naloge pri takem posvetu – iskanju vzorcev, ki nas vodijo v težavne življenjske situacije -, kmalu ugotovimo, da vsaka taka oseba v sebi nosi neugodne informacije, katerih izvora navadno ne pozna in ki so zakoreninjene do take mere, da jih sama ne zmore izruvati, premagati, obvladati.

V današnjem času je hitrost zelo spoštovana in zaželjena – in to prav na vseh področjih. Navadili smo se že na tak tempo, da sploh ne opazimo več, kako drvimo skozi svoje življenje. Postali smo nestrpni, površni in vse hočemo takoj in zdaj. Narava pa nikamor ne hiti, nikoli se ji ne mudi, pa vseeno vsako jutro vzide sonce in vsak večer zaide, trava raste, jablana obrodi. Narava nikamor ne hiti, pa vendar je vse vedno tako, kot mora biti. Le kako bi izgledal svet, če bi znali tudi mi tako živeti?

No, če bi hoteli kaj spremeniti v to smer, bi morali pri sebi najprej razviti potrpežljivost. Danes je drastično primanjkuje, saj celotna družba temelji na hitrosti, ki pa je ravno njeno nasprotje. V takem svetu se zdi potrpežljivost kot ovira in potrpežljivi posamezniki so danes redki.