in kako boste tudi vi postali nesmrtni.

Po karmičnem hinavskem načrtu in karmičnem scenariju za mojega inkarnanta bi moral umreti 4. marca 2039, ampak na srečo ne bom.

Lažnivi karmičarji trdijo, da mi nismo resnična bitja, ampak le inkarnanti, neki drugi ljudje z višjih planetov, ki začasno živimo v drugih telesih. Pravijo, da smo mi le ena izmed številnih inkarnacij naših inkarnantov. Kličejo nas celo “prejšnja življenja”. Naše življenje naj bi bilo le eden izmed številnih dramskih nastopov in naša smrt le ena izmed menjav kostumov naših inkarnantov. To ni res: mi smo resnična, originalna in neodvisna bitja, ki živimo naše edino in resnično življenje.

Piše: Zoran Milivojević, psihoterapevt v Vivi www.viva.si

Veliko žensk se v poznih dvajsetih letih sprašuje, kako naj ve, ali je že pripravljena na materinstvo. Nekatere verjamejo v biološko programiran "materinski nagon" in preprosto čakajo, da se bo prebudil in jim dal vedeti, da je nastopil čas za otroka. Osebno poznam kar nekaj žensk v zgodnjih in srednjih tridesetih letih, ki kar čakajo, da bodo nekega lepega dne "to" preprosto začutile.

Čakajo in čakajo, vendar s tem tvegajo, da do tega ne bo prišlo – ali pa prepozno, ko njihovo telo ne bo več pripravljeno za rojevanje Čeprav zagotovo obstaja biološka osnova, ki opredeljuje naše potrebe, pa je zdaj celo uživanje hrane zelo daleč od biologije. Naše prehranjevanje veliko bolj kot biologija narekuje oglaševalska industrija.

Danes vam povem zgodbico, ki se začne nekako takole: Nekega dne so se ljudje spraševali: »Kaj delam narobe?« Je to kaka nova mantra? Nič posebnega ne bi bil ta stavek, če ga ne bi v istem dnevu slišala od kar nekaj različnih ljudi. Je spet kaka luna? Bili so mrki, pa Venera je še vedno retrogradna, energije so takšne in takšne... Ja, pa zima se je predolgo vlekla, mraz, ni bilo sončka...

Vsekakor mi je stavek povzročil kar nekaj razmišljanja. Zakaj ljudje vedno, ko nekaj ni po pričakovanjih, iščemo vso krivdo v sebi? Predvsem, ko ni po pričakovanjih drugih. Obkrožajo nas ljudje, ki nam stalno s prsti kažejo na to, kaj smo naredili drugače, kot si si zamislili oni. Poslušamo obtožbe, se soočamo s slabo voljo, žalostjo, krivdo, jezo in vse to nas peha vedno globlje v brezno brez dna.

Izraz “ekso” izvira iz angleške besede “extraterrestrial” oziroma “izvenzemeljsko”. Najbolj znan “extraterrestrial” pojav je seveda E. T. - The Extra-Terrestrial, vesoljček iz istoimenskega filma, ki ga je leta 1982 režiral Steven Spielberg. Čeprav je film fikcija, je njegovo sporočilo resnično: v vesolju nismo sami! Glavni razlog, zakaj do sedaj še nismo srečali nobenega vesoljca, je zelo preprost.

Do nedavnega je naše vesolje kontrolirala Karmična organizacija, ki je namerno blokirala vse možnosti za medplanetarna srečanja. Naši znanstveniki so se sicer zelo trudili, da bi odkrili življenje na drugih planetih, vendar jim to ni moglo uspeti, ker vsi vesoljci živijo v višjih dimenzijah, ki jih ni mogoče opaziti z zemeljsko tehnologijo 3. dimenzije.

Zaradi zakonskih prepirov bolj trpijo moški kot ženske.

Moški, ki se veliko prepirajo s svojimi ženami, pogosto trpijo za nespečnostjo in migrenami, piše hrvaški portal 24sata. Prepiri med partnerjema imajo sicer čustvene in fizične posledice za moške in ženske, a ko gre za zdravje, se je izkazalo, da večje posledice dolgotrajnih prepirov nosijo moški. Raziskave, ki so jih v ZDA delali kar 16 let, so namreč pokazale, da v zakonih, kjer je veliko konfliktov, moški trpijo za številnimi težavami, kot so glavobol, nespečnost in slabše splošno zdravstveno stanje.

“Dobrine kopičimo, ker nas je strah. A če bi bili sposobni resnično deliti, kopičenje ne bi bilo potrebno, ker bi bilo vsega dovolj.”

Čeprav običajno o ljudeh, ki kopičijo dobrine oziroma bogastvo, govorimo kot o sebičnežih in pohlepnežih, pa gre v ozadju bolj za nekaj drugega - za strah. A ne govorimo samo o bogataših, tudi mi si želimo imeti nekaj več, imeti nekaj na zalogi, nekaj za “hude čase”.

Tako so mislili karmičarji, ko so določili čas, kraj in način smrti mojega inkarnanta Fedje Mironoviča s planeta Palki. Po karmičnem scenariju za Fedjo bi jaz umrl 4. marca leta 2039 zaradi odpovedi srca. Naši vesoljci so mi sporočili, da so odstranili vse vzroke, ki bi privedli do moje smrti, kar pomeni, da sem že nesmrten.

Pred nekaj leti so mi tudi povedali, da bosta po karmičnih načrtih moja mama in sestra umrli čez dve leti; najprej mama in kmalu za njo tudi sestra, obe zaradi kolapsa (odpovedi) celega telesa. Napoved za mamo se je uresničila, saj ji naši vesoljci zaradi blokade kontrolorjev niso mogli pomagati.

Kaos na velikih in majhnih bojiščih po vsem svetu. Univerzalna svetloba pa se nasprotno izraža v glavah in srcih tistih, ki bi se radi osvobodili pritiska življenja nasprotij. Kaos podira trhlo zgradbo utvare in prevare. Vseprežemujoča svetloba pa nasprotno vselej omogoča jasno prepoznati, kateri smeri je treba slediti, da bi lahko zavzeli svoje mesto v novi stopnji razvoja Božankega načrta.

Živimo v zelo čudnem času. Kdor pomisli na vse grožnje orožja, ki ga kljub pogovorom in načtrnem razorožitvi, še veliko, se ga v srcu poloti tesnoba. Vendar ta strah lahko premagamo. Lahko se naučimo spoznati relativnost svojega krhkega življenja in se osvobodimo strahu pred smrtjo. Kajti kaj je smrt drugega kot oditi iz prebivališča, v katerem ni več mogoče prebivati?

Bi radi v svoji zvezi poglobili zaupanje, se s partnerjem bolje razumeli in odnos dvignili na višjo raven? Potem preizkusite ta ritual.

Pogledi na to, kakšna bi morala biti zveza, so različni, zato lahko hitro pride do konfliktov. Te pa lahko hitro odpravite z enostavnim in zabavnim ritualom.

Plesna terapevtka Malena Somi pravi, da lahko ples zvezo utrdi, saj gre za najbolj primaren način človeškega izražanja. "Ples te gane. Na ta način se sproščajo in izražajo čustva,“ pravi strokovnjakinja, ki je prepričana, da nas ples spodbuja k osebnostnemu razvoju.

Odločitve so stalnica v našem življenju. Odločamo se ves čas. Že zjutraj se odločim, ali bom pila čaj ali kavo, bom oblekla črn ali rdeč pulover, grem v trgovino po službi ali med kosilom in podobno. A danes ne bomo obravnavali teh vrst odločitev, čeprav ne bom rekla, da niso pomembne.

Vse naše odločitve so pomembne, saj kreirajo potek našega življenja. Mi sami kreiramo potek svojega življenja. Kar pomeni, da smo z zavestnim sprejemanjem naših odločitev ne samo kreatorji svojega življenja, temveč da smo mi tisti, ki določamo, kako bomo živeli in ne prepuščamo svojih dni okoliščinam.

Veliko smo se že naučili o naših vibracijah. V svojem srcu čutimo svoje želje, čutimo jih z vso dušo in srcem, vemo, da je to vse, kar si želimo, zahvaljujemo se Vesolju, ker nam daje prav to, kar si želimo, vizualiziramo in občutimo, kot da se je vse to že zgodilo, obnašamo se, kot da je vse to že v naših rokah, uživamo v neskončni Ljubezni in Hvaležnosti, ker imamo vse, kar si želimo.

A ko odpremo oči, se zgodi…NIČ. Še vedno sedimo v svoji mali sobici in kruta realnost nas prikuje ob tla, občutek hvaležnosti in ljubezni v trenutku zamenjajo razočaranje, žalost, jeza, nemoč, izgubimo vso voljo in se drsajočih korakov podamo v svoj vsakdan, kjer je vse, le tistega ne, kar si tako zelo želimo. Preplavljeni s svojimi nižjimi čustvi zamrmramo sami zase, da vse to niti najmanj ne deluje, zamahnemo z roko in sklonimo glavo. Nikoli ne bomo dosegli, kar si tako zelo želimo.

Kaj je krivda?
Krivda je neprijetni občutek, ki ga oseba občuti, ko oceni, da je naredila nekaj škodljivega, kar odstopa od njegovih osebnih norm, načel. (dr. Zoran Milivojević)

Krivda spada med t.i. neprijetna, negativna čustva. Zato nekateri menijo, da je občutek krivde vselej nekaj škodljivega za človeka – če bi tega občutka ne bilo, bi torej živeli bolj mirno, zadovoljno, osvobojeni travm, pritiskov, nočnih mor. Želja po osvoboditvi od tega občutka krivde je razumljiva. Nezavedno se lahko zgodi, da ta občutek krivde potlačimo (kot 'negativnega čustva'), se mu izognemo, se ne soočimo.

Ponovno se lotevam teme mladih parov. Zakaj? Zato, ker bi želela sporočiti, da poleg svojih izkušenj, ki sem jih nabrala skozi leta, predvsem pa natančnega poslušanja zgodb drugih ljudi, vem nekaj, kar lahko pomaga rešiti odnose, saj je neka skupna nit vsem zgodbam, kljub temu, da so vse zelo različne.

1. Partnerja ne boste nikoli spremenili, če sam ne bo želel tega ali se s tem sploh ne bo ukvarjal.

2. Izbrali ste partnerja, ker ste zaljubili na podlagi neke preslikave vzorcev primarne družine, ter nekih svojih želja, tako da soočite se z realnostjo, ko zaljubljenost mine in se odločite za ljubezen in dogovor.

Preden se lotim svete banalnosti, naj najprej omenim domačo mesarsko svinjarijo s hudim nasiljem nad živalmi in mentalno nasilje nad ljudmi.

Polomljena goveja rebra in zavit svinjski vrat

Verjetno ste slišali, da so v mariborski klavnici Košaki izvajali strahovito nasilje nad živalmi. Kot da jim že smrtni strah ni bil dovolj, so živali grobo pretepali, brcali in elektrošokirali. Čudno je, da Košaki niso mesnicam ponudili novih mesnih specialitet, kot so zbrcana govedina, preboksana svinjina, skloftani piščanec, poteptane ribe in elektrohrenovke.

Študija okoli 3.700 šolarjev je pokazala, da so popularni najstniki precej bolj nasilni od svojih manj popularnih in priljubljenih sošolcev. Izkazalo se je, da najstniki postanejo najagresivnejši pri vzpenjanju po družbeni hierarhični lestvici, ter da je trend prisoten ne glede na spol.

Študija pokazala tudi, da je med mladostniki znotraj dveh odstotkov na vrhu in dveh odstotkov na dnu družbene hierarhije, prisotnega najmanj nasilja proti sošolcem.

Prebujenost je zavedanje Čistega Zavedanja. Prebujeni ljudje so zavedajoči se ljudje, ki se zavedajo Čistega Zavedanja kot svoje Biti oziroma svojega Bistva in Bitja. Čeprav je prebujanje moden in popularen izraz na duhovni in tudi na politični sceni, saj ga uporabljajo tudi religije, kot je na primer križ-ščanstvo, in skrajna politika, kot je neonacizem in v Sloveniji domobranstvo, je velika razlika med prebujanjem v Čisto Zavedanje in ponovno oživljanje že zdavnaj izrabljenih, mrtvoudnih in škodljivih ideologij, kot so religije in skrajne politike.

V ZDA so začeli uporabljati pojem »wokeness«, ki pomeni »prebujenost« v povezavi z zavedanjem družbenih škodljivosti, kot sta rasizem in neenakovrednost. Takšna definicija prebujanja oziroma prebujenosti nima nobene povezave s prebujanjem in zavedanjem Čistega Zavedanja.

Ljudje smo si različni med seboj. Nekateri so komunikativni, za druge so značilni natančnost, red in disciplina, spet za tretje imamo občutek, da gredo skozi življenje, kot da se jih čisto nič ne dotakne. O vsem tem govori naš temperament in o tem smo se pogovarjali z Boštjanom Trtnikom, predavateljem in svetovalcem v izobraževalnem modulu Šole čustvene inteligence 5 korakov do boljših odnosov. Intervju si lahko ogledate tudi na spletni strani Studia 12, www.s12.si.

Jelena Jančič: Boštjan, pozdravljen. Omenila sem že temperamente. Koliko pa jih je?
Boštjan Trtnik: Štirje osnovni temperamenti so, ki jih je grški filozof Hipokrat 400 let pred našim štetjem opredelil in poimenoval kot sangvinik, kolerik, flegmatik in melanholik.

Spletni časnik Žurnal24 piše, da majhni otroci pogosto doživijo napad besa, se mečejo po tleh in kričijo. A vse to je le iskanje mej pri starših. Kako daleč boste otroku pustili, pa je odvisno od vas. Normalno je, da majhni otroci do četrtega leta iščejo meje, zelo pomembno pa je, da starši te meje jasno začrtajo. Otroci starše najpogosteje preizkušajo z napadi besa, metanjem po tleh in kričanjem, starši pa radi povedo, da se to pogosto zgodi tam, kjer si to sami najmanj želijo – v trgovini, na igrišču ali na obisku pri sorodnikih.

Preusmerite pozornost
Napade besa boste hitro preprečili ali omilili z ignoriranjem, seveda pa to ni vedno najlažji način. Z ignoriranjem besa otrokovo pozornost preusmerite na neko drugo stvar ali dogodek. Otrok protestira vedno pri enakih stvareh? Potem ga na to opozorite. Na primer, če otrok ne mara kopanja, ga 10 minut pred tem opozorite, da bo kopel kmalu pripravljena. Otrok bo tako postopoma uvidel, da je kopanje del rutine.

Preden napišem, zakaj smo navidezno sami v vesolju, poglejmo, kako je fizik Enrico Fermi s spraševanjem istega vprašanja ustvaril Fermijev paradoks:

“Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr. Drakova enačba, in dejanskimi opažanji, ki do danes obstoja takšnih civilizacij še niso potrdila. Bistvene točke, ki sta jih v zvezi s tem izpostavila Fermi in Michael H. Hart, so naslednje:

Sonce je tipična zvezda, v krajevni Galaksiji Rimska cesta pa se nahaja več milijard takih zvezd, od katerih so mnoge veliko starejše od Zemlje.

Piše: Vesna Godina v Vivi www.viva.si

Družina. Družine.
Da je družina vroča tema med Slovenci in Slovenkami, smo se lahko znova prepričali ob debatah, povezanih z novim družinskim zakonikom. Enako smo se lahko prepričali tudi, da je družina izjemno politično zanimiva tema.

Tako tisti, ki se imajo za liberalne, kot tudi tisti, ki zastopajo izrazito konservativna, celo jasno katoliško obarvana stališča, so namreč svoje argumente za in proti politično ostrili. In ne samo to. Oboji so brez slehernih zadržkov prirejali dejansko evidenco, samo da bi dokazali, da imajo prav oni, ne pa nasprotniki.

Kaj je internetna romanca? Katere so prednosti in slabosti romance v kibernetskem svetu? Se digitalna romanca lahko prelevi v partnersko zvezo iz "mesa in krvi" ali predstavlja le beg iz realnega v sanjski svet, ki je podoben pravljicam in mehiškim nadaljevankam, kjer prevladujejo nerealna romantična pričakovanja po princu na belem konju ali sanjski ženski?

Kaj lahko pričakujemo po večmesečnem dopisovanju, ko se končno opogumimo, da bomo virtualno osebo, ki nam je več mesecev zapolnjevala naše misli in smo nestrpno pričakovali vsak njen odgovor, spoznali? Kaj če ugotovimo, da je naš princ ali princesa le navadna žaba, ki ji ne pomaga še tako strasten poljub? Kako se izogniti bridkemu razočaranju zaradi neizpolnjenih želja?

Tokrat bi rada govorila o sili, ki nam je neznana in nenehno deluje na nas v našem univerzumu.
Te sile ne vidimo, jo ne razumemo, tako kot ne vidimo in ne razumemo sile gravitacije, pa je vseeno ne moremo zanikati. Ta sila lahko deluje v naše dobro, če jo znamo uporabljati v vsakodnevnem življenju.

Eden velikih učiteljev in prerokov naj bi dejal, da nam je dano tisto, v kar verjamemo.
V ta poduk vsem nam, pa se je redko kdo poglobil in vzel te besede dobesedno. Verjetno res peščica je to informacijo razumela in sprejela kot merodajno v smislu resnične, praktične uporabe.

Ne vem kako vi doživljate in dojemate besedo ali pojem EGO. Osebno sem se veliko spraševala o tem, kaj naj bi to zares pomenilo. Ali je dobro, da imaš nekaj ega ali slabo? Kaj sploh opredeljuje beseda EGO? Sliši se zelo fiktivno, neoprijemljivo, nek izraz za nekaj. 

Definitivno pa velikokrat slišimo to besedo v različnih sodbah drugih: »poln je ega«; »en sam ego jo je«; »ima velik ego«, »ta je pa na ego tripu«; »vodi ga ego«; »zelo je egoistična« in tudi »ima majhen ego«; »ta je pa čist brez ega«… Če za nekoga lahko rečemo: »ta je pa čist brez ega« mi to spet zveni, kot da to spet ni najbolje. Ali pač? Vsekakor je to zelo razsežna tema. Poskušala jo bom predstaviti na čim krajši, upam da preprost in meni razumljiv način.