*
DA, delala sem
napake ..
In kaj potem?
Življenje ni dano
z navodili
za uporabo.

Človek je zelo napredoval, kadar nima rad svoj pogled na stvarnost, ampak prav vidi stvarnost samo.

Ker mi ljudje smo zelo nagnjeni k temu, da to kar je naše imamo raje od ostalega.

Ker pa je to neke vrste sramota, pa to skrijemo, včasih tako umno, da še sami pred sabo ne vemo, da to počnemo.

Da bi svojim dajali več kot v resnici potrebujejo, moramo jemati drugim.

Pri človeku je kadar ustvari nekaj lastnega, na koncu največkrat tako, da se na to veže in ima raje.

*
Veliko oprostim,
toda nikoli
ne pozabim tega,
kar je bilo storjeno,
ali kar je bilo rečeno.

Izkoriščevalci vseh dežel, šopirite se.
S pohlepom na dan, da bo zlagan videz
prepoznan, ugled omajan -
in z njim veljava, moč in oblast.
Označujejo vas vam najljubše besede:
jaz, moje, zame, več in še več.
Vam podobnim poglejte v obraz,
kar opazite pri njih, je tudi vaš kras.
Naj le izgine vsa vaša moč, da spoznate,
kako zaradi vas množica izkoriščanih živi.

Žalost strah se ne da premagati odmisliti,
kako to za zdraviti,
obstaja nešteto praks takih in drugačnih tehnik,
po katerih,
postajamo vse bolj delno ljubeči in pusti,
velikokrat sicer z najboljšimi nameni,
vse manj odprti za ljubezen.

Da bi pa to res zdravo, na popolnoma pravi način prerasli,
je vse to, treba doumeti iz samega temelja Božje globine.

*
Vedno bo kakšno pero,
ki bo pisalo bodočnost,
a nikoli ne bo radirke,
ki bi izbrisala preteklost.

*
Nam draga oseba nas nikoli ne zapusti.
Živi najgloblje v našem srcu in da bi jo
zopet videli, je dovolj, da zapremo oči.

Zelo zanimivi so naši odzivi na nepredvideno, kot je korona virus.

Ko gledam poplavo mnenj in razlag, ne morem drugega, kot da pripomnim in izrazim nekaj enostavnih dejstev.

Kako malo poznamo resnico, samo bistvo in svetost življenja.

Če bi to poznali in iz dna srca ljubili, bi seveda povsem drugače živeli.

V časniku vidim sliko našega planeta
z nadeto protivirusno masko,
ki je videti kot nagobčnik.

Da ne bi slišali nje stokanja in svaril,
da nas kmalu ne bo več zmogla prenašati
zaradi našega pospešenega uničevanja?

Imejmo iz vsega srca radi tisto, kar nam je zdaj od Boga dano
in jutri le tisto kar nam bo jutri od Boga dano.

Zadržati in popolnoma ohranjati smemo
in je treba le prave izvorne Božje osnove življenja
in jih zmeraj iskreno popolnoma pošteno živeti.

Če nas danes očara spet tisto, kar smo imeli včeraj
in zaradi tega zavržemo in zanemarimo tisto,
kaj nam danes Bog daje,
pa če tudi trpljenje,
smo odvisni od tega kaj je bilo,
zanemarimo pa to, kar je.

Naj se tisti z bogastvom
zgledujejo po vodi,
ki teče vedno navzdol,
kjer jo tudi potrebujejo.

Če pa kdo tistih spodaj vodo,
namenjeno prav vsem,
vso spelje le k sebi, jo bo
lakomnost kmalu usmradila
in bo le škoda, nobene koristi.

Lakomnost je breme za dušo
pri vodi, bogastvu, oblasti.

Če nekaj ne veš,
je prav da je to čisto in tako,
ne pa da nekdo na račun tvoje nevednosti,
na tem gradi in dela krivico.

Spočetka dolgo časa ni bilo sonca. Na nebu so bili samo mesec in zvezde. To je bilo takrat, ko na zemlji še ni bilo ljudi, ampak samo ptice in štirinožne živali, med katerimi pa so bile mnoge nekajkrat večje, kot so danes.

Nekega dne sta se sredi širne ravnice ob reki Murrumbidgee sporekla emu Dinevan in žerjav Brolga. Prepir se je sprevrgel v spopad. Brolga je v divjem besu planil k Dinevanovemu gnezdu, pograbil eno njegovih velikanskih jajc in ga z vso silo zalučal na nebo. Tam se je jajce razbilo na kupu drv, ki je zagorel, ko se je po njem razlil jajčni rumenjak. Plamen je razsvetlil ves svet in vsa bitja na njem so osuplo ostrmela. Dotlej so bila navajena le na polmrak in nova jarka svetloba jih je čisto zaslepila in zmedla.

Nespametni so požigi izložb, avtomobilov
in obmetavanje policistov s kamni.

Tudi oni so podobno prikrajšani,
a izpostavljeni vračajo z nasiljem,
solzivcem, vodnimi topovi in ječo.

Pravi povzročitelji težav ostajajo
varno spravljeni v utrdbah moči,
imetja, privilegijev, nedotakljivosti
ter ohlapne in nepravične zakonodaje.

Z vsakim uničevanjem uničujemo
tudi nekaj dobrega v sebi.