Študija okoli 3.700 šolarjev je pokazala, da so popularni najstniki precej bolj nasilni od svojih manj popularnih in priljubljenih sošolcev. Izkazalo se je, da najstniki postanejo najagresivnejši pri vzpenjanju po družbeni hierarhični lestvici, ter da je trend prisoten ne glede na spol.

Študija pokazala tudi, da je med mladostniki znotraj dveh odstotkov na vrhu in dveh odstotkov na dnu družbene hierarhije, prisotnega najmanj nasilja proti sošolcem.

Prebujenost je zavedanje Čistega Zavedanja. Prebujeni ljudje so zavedajoči se ljudje, ki se zavedajo Čistega Zavedanja kot svoje Biti oziroma svojega Bistva in Bitja. Čeprav je prebujanje moden in popularen izraz na duhovni in tudi na politični sceni, saj ga uporabljajo tudi religije, kot je na primer križ-ščanstvo, in skrajna politika, kot je neonacizem in v Sloveniji domobranstvo, je velika razlika med prebujanjem v Čisto Zavedanje in ponovno oživljanje že zdavnaj izrabljenih, mrtvoudnih in škodljivih ideologij, kot so religije in skrajne politike.

V ZDA so začeli uporabljati pojem »wokeness«, ki pomeni »prebujenost« v povezavi z zavedanjem družbenih škodljivosti, kot sta rasizem in neenakovrednost. Takšna definicija prebujanja oziroma prebujenosti nima nobene povezave s prebujanjem in zavedanjem Čistega Zavedanja.

Ljudje smo si različni med seboj. Nekateri so komunikativni, za druge so značilni natančnost, red in disciplina, spet za tretje imamo občutek, da gredo skozi življenje, kot da se jih čisto nič ne dotakne. O vsem tem govori naš temperament in o tem smo se pogovarjali z Boštjanom Trtnikom, predavateljem in svetovalcem v izobraževalnem modulu Šole čustvene inteligence 5 korakov do boljših odnosov. Intervju si lahko ogledate tudi na spletni strani Studia 12, www.s12.si.

Jelena Jančič: Boštjan, pozdravljen. Omenila sem že temperamente. Koliko pa jih je?
Boštjan Trtnik: Štirje osnovni temperamenti so, ki jih je grški filozof Hipokrat 400 let pred našim štetjem opredelil in poimenoval kot sangvinik, kolerik, flegmatik in melanholik.

Spletni časnik Žurnal24 piše, da majhni otroci pogosto doživijo napad besa, se mečejo po tleh in kričijo. A vse to je le iskanje mej pri starših. Kako daleč boste otroku pustili, pa je odvisno od vas. Normalno je, da majhni otroci do četrtega leta iščejo meje, zelo pomembno pa je, da starši te meje jasno začrtajo. Otroci starše najpogosteje preizkušajo z napadi besa, metanjem po tleh in kričanjem, starši pa radi povedo, da se to pogosto zgodi tam, kjer si to sami najmanj želijo – v trgovini, na igrišču ali na obisku pri sorodnikih.

Preusmerite pozornost
Napade besa boste hitro preprečili ali omilili z ignoriranjem, seveda pa to ni vedno najlažji način. Z ignoriranjem besa otrokovo pozornost preusmerite na neko drugo stvar ali dogodek. Otrok protestira vedno pri enakih stvareh? Potem ga na to opozorite. Na primer, če otrok ne mara kopanja, ga 10 minut pred tem opozorite, da bo kopel kmalu pripravljena. Otrok bo tako postopoma uvidel, da je kopanje del rutine.

Preden napišem, zakaj smo navidezno sami v vesolju, poglejmo, kako je fizik Enrico Fermi s spraševanjem istega vprašanja ustvaril Fermijev paradoks:

“Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr. Drakova enačba, in dejanskimi opažanji, ki do danes obstoja takšnih civilizacij še niso potrdila. Bistvene točke, ki sta jih v zvezi s tem izpostavila Fermi in Michael H. Hart, so naslednje:

Sonce je tipična zvezda, v krajevni Galaksiji Rimska cesta pa se nahaja več milijard takih zvezd, od katerih so mnoge veliko starejše od Zemlje.

Piše: Vesna Godina v Vivi www.viva.si

Družina. Družine.
Da je družina vroča tema med Slovenci in Slovenkami, smo se lahko znova prepričali ob debatah, povezanih z novim družinskim zakonikom. Enako smo se lahko prepričali tudi, da je družina izjemno politično zanimiva tema.

Tako tisti, ki se imajo za liberalne, kot tudi tisti, ki zastopajo izrazito konservativna, celo jasno katoliško obarvana stališča, so namreč svoje argumente za in proti politično ostrili. In ne samo to. Oboji so brez slehernih zadržkov prirejali dejansko evidenco, samo da bi dokazali, da imajo prav oni, ne pa nasprotniki.

Kaj je internetna romanca? Katere so prednosti in slabosti romance v kibernetskem svetu? Se digitalna romanca lahko prelevi v partnersko zvezo iz "mesa in krvi" ali predstavlja le beg iz realnega v sanjski svet, ki je podoben pravljicam in mehiškim nadaljevankam, kjer prevladujejo nerealna romantična pričakovanja po princu na belem konju ali sanjski ženski?

Kaj lahko pričakujemo po večmesečnem dopisovanju, ko se končno opogumimo, da bomo virtualno osebo, ki nam je več mesecev zapolnjevala naše misli in smo nestrpno pričakovali vsak njen odgovor, spoznali? Kaj če ugotovimo, da je naš princ ali princesa le navadna žaba, ki ji ne pomaga še tako strasten poljub? Kako se izogniti bridkemu razočaranju zaradi neizpolnjenih želja?

Tokrat bi rada govorila o sili, ki nam je neznana in nenehno deluje na nas v našem univerzumu.
Te sile ne vidimo, jo ne razumemo, tako kot ne vidimo in ne razumemo sile gravitacije, pa je vseeno ne moremo zanikati. Ta sila lahko deluje v naše dobro, če jo znamo uporabljati v vsakodnevnem življenju.

Eden velikih učiteljev in prerokov naj bi dejal, da nam je dano tisto, v kar verjamemo.
V ta poduk vsem nam, pa se je redko kdo poglobil in vzel te besede dobesedno. Verjetno res peščica je to informacijo razumela in sprejela kot merodajno v smislu resnične, praktične uporabe.

Ne vem kako vi doživljate in dojemate besedo ali pojem EGO. Osebno sem se veliko spraševala o tem, kaj naj bi to zares pomenilo. Ali je dobro, da imaš nekaj ega ali slabo? Kaj sploh opredeljuje beseda EGO? Sliši se zelo fiktivno, neoprijemljivo, nek izraz za nekaj. 

Definitivno pa velikokrat slišimo to besedo v različnih sodbah drugih: »poln je ega«; »en sam ego jo je«; »ima velik ego«, »ta je pa na ego tripu«; »vodi ga ego«; »zelo je egoistična« in tudi »ima majhen ego«; »ta je pa čist brez ega«… Če za nekoga lahko rečemo: »ta je pa čist brez ega« mi to spet zveni, kot da to spet ni najbolje. Ali pač? Vsekakor je to zelo razsežna tema. Poskušala jo bom predstaviti na čim krajši, upam da preprost in meni razumljiv način.

Dragi prijatelji, zelo hitro se približujemo dokončnemu uspehu in osvoboditvi Zemlje. Z velikim zadovoljstvom - največjega bom prihranil za sporočilo o osvoboditvi vsega vesolja, skupaj z Zemljo - vam sporočam, da smo z našimi fantastičnimi vesoljci in novimi galaktičnimi upravniki uspešno in celovito mapirali naše vesolje od 3. do 8. dimenzije.

Prvič v zgodovini tega vesolja imamo celovit zemljevid celega vesolja, vseh galaksij, sončnih sistemov in planetov. Naši vesoljci so mi povedali, da je vseh naseljenih galaksij približno dve milijardi. Vesolje ima pravilno obliko krogle. Naša galaksija, Mlečna cesta, se nahaja v centru vesolja, galaksija naših prijateljskih vesoljcev pa je na desni strani pri samem robu vesolja.

Ali smo ljudje sploh kdaj zares in resnično komu predani? Ali sploh še imamo kakšna načela, ki bi se jih striktno držali? Ali se svojih dejanj sploh zavedamo, ali počnemo razvrat, ker nam je to zavestno všeč in si želimo biti drzni, eksperimentirati in dokazati da si upamo, ali ker je posledica naših notranjih vzgibov, ki jih ob zadostni količini alkohola nismo sposobni nadzirati?

Sprašujem se kam vse to pelje...v katero smer stopamo. Kje so načela? In kje je prostor za dobroto, poštenost in medsebojno pozornost? Ali smo sploh sposobni dojeti kaos v katerem smo se znašli? Ali sploh lahko stopamo v smeri razvrata brez da bi se počutili prazni, ničvredni in osamljeni? Ali naš vpogled v dejansko stanje premore objektivnost?

Spletni časnik Žurnal24 piše, ljudje imajo v povprečju tri prave prijatelje, na katere se lahko zanesejo, je pokazala britanska raziskava. Raziskava britanskega spletnega raziskovalnega portala One Poll, v katero je bilo vključenih tri tisoč posameznikov, je pokazala, da tipičen Britanec ostane s tremi pravimi prijatelji, potem ko z leti izgubi tesnejši stik s 36 ljudmi.

Večina jih je sicer zatrdila, da imajo več prijateljev, a so to predvsem prijatelji iz navade, s katerimi si niso zares blizu. Več kot polovica anketiranih je dejala, da je natrpan vsakdan glavni razlog, da jim ne uspe ostati v stiku s starimi prijatelji. Najpopularnejši način vsakodnevnega komuniciranja s prijatelji so danes socialne spletne mreže, kot je Facebook, elektronska pošta, sms-sporočila. ''Žalostno je, da se ljudje lahko zanesejo na tako ozek krog bližnjih.

To konferenco smo imeli že julija, a ker ni bila tako pomembna za Zemljane, saj smo se poleg tekočih zadev predvsem pogovarjali o pomembnosti prebujanja in osebnostnega razvoja za nove galaktične upravnike, jo objavljam šele zdaj. Čez nekaj dni vam pošljem še poročilo s 4. Vesoljske konference, ki smo jo imeli 23. novembra.

Moj nagovor novim galaktičnih upravnikov ob 3. Vesoljski konferenci julija 2021

Dragi prijatelji, vse vas prijateljsko objemam in lepo pozdravljam ter močno pohvalim za vaše fantastično delo pri osvoboditvi vaše galaksije od Zle Karmične organizacije, opuščanju starega, škodljivega, uničujočega in smrtonosnega sistema in uvedbi in razvoju novega modela, ki je koristen za vsa dobra bitja.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Sprememba je priložnost!
Strah pred spremembami je naraven. Vsaka sprememba namreč pomeni prehod iz znanega v neznano, tega drugega pa se praviloma bojimo. Za večino ljudi sprememba sicer ne pomeni toliko strahu samega na sebi kot strah pred morebitno izgubo, povezano s spremembami. Poglavitni razlog za strah je negotovost, ki jo prinašajo spremembe – in z njimi povezan stres.

Če je sprememba res neizogibna in nujna za preživetje, strah največkrat temelji prav na predstavi o neuspešnem spopadanju s spremembo in ne toliko na sami spremembi. Sprememb se bojimo, ker se ne čutimo "kompetentne" in menimo, da novemu položaju ne bomo kos, da nimamo dovolj energije in sposobnosti za spopadanje z novim.

Kot je trenutni letni čas, čas minevanja narave in njenih naravnih ciklov, se v tem času soočamo ali ozavestimo naše lastno minevanje, še posebej v času, ko izkažemo posebno pozornost spominu na naše rajne bližnje, sorodnike, prijatelje, znance, ki so tako ali drugače zaznamovali naše sobivanje.

Minevanje je del cikla našega življenja, kot je del cikla narave ter vseh živih kot tudi neživih oblik, ki imajo določen rok trajanja ali uporabe. Le da pri neživih oblikah, to vzamemo zlahka v zakup, zlahka sprejmemo in nam je povsem normalno, da ima določen predmet ali artikel uporabno vrednost samo do določenega roka in ga potem veliko lažje zavržemo.

An, ban, pet podgan, letos gripa bo!

Politiki v Sloveniji so določili, da letos gripa bo! Kot vemo je lansko leto čudežno ni bilo, in to po desetletjih rednega kašljanja. Bolj natančno: bila je tudi lani, le da so jo politiki preimenovali v covid, ki je veliko bolj dobičkonosen. Zakaj so se letos odločili, da covidu dodajo še gripo? Zakaj bo gripa letos stiskala ljudi za vrat pod svojim pravim imenom? Zaradi povečanja števila cepljenih proti covidu.

Z brezplačnim cepljenjem proti gripi želijo spomniti ljudi, da je cepljenje “dobro” in da to že počnejo zaradi drugih bolezni, najpogosteje ravno zaradi gripe. Zdaj v medijih na veliko vabijo ljudi, naj se cepijo proti gripi, v drugo roko pa še proti covidu. “Strokovnjaki” trdijo, da mešanje the dveh cepiv ne bo povzročalo novih škodljivih stranskih učinkov, čeprav obe cepivi sami že povzročata svoje škodljive stranske učinke. Čas bo pokazal, kako škodljivi so združeni stari in novi škodljivi učinki obeh cepiv hkrati.

Vsakič, ko življenje pred nas postavi novo priložnost, se moramo soočiti s spremembo. Kar ni najbolj enostavno, sploh kadar se v naši notranjosti odvijajo neozaveščeni procesi, ki na podzavestni ravni blokirajo aktivnosti, ki naj bi se odražale navzven. S spremembo se lahko borimo in se ji upiramo, kar posledično vodi v brezvoljnost in pasivnost, lahko pa se z vso trmo in zagnanostjo vržemo vanjo in izsilimo, da se odvija v našo korist in realizira programirana pričakovanja.

Tako prva kot tudi druga možnost pa ni tisto, kar nas življenje želi naučiti. Spremembe nas učijo fleksibilnosti, mehkobe in zmožnosti hitrega prilagajanja spremenjenim zunanjim okoliščinam brez nepotrebnega upiranja in izsiljevanja, vendar pa tega ne moremo doseči, če se ne zavedamo naših podzavestnih procesov in ponotranjenih vzorcev delovanja.

Vse več cepljenih, vse več okuženih

Očitno je, da se uresničujejo napovedi in opozorila, da bo cepljenje oslabilo imunski sistem ljudi in da bodo zaradi tega še bolj zbolevali. Vidimo lahko, da po celem svetu rekordno raste število okuženih, in to kljub zelo veliki precepljenosti, tudi nad 90 % kot na primer v Gibraltarju, kjer je cepljenih kar 99 % ljudi.

To pomeni, da, več ko je cepljenih, več je tudi okuženih. Da bi imeli natančno sliko, bi se morali testirati tudi cepljeni, vendar se koronski šefi temu zaenkrat močno izogibajo, saj se bojijo, da bi se pokazala resnica o neučinkovitosti cepiv, kar bi razkrilo njihove zahrbtne, sebične in pohlepno profitne cilje.

V prejšnjem članku sem se dotaknila tematike, v kateri smo na kratko pogledali, kaj naša čustva so, od kod izvirajo in čemu služijo. Nadaljujem pa z opisom načinov, kako mi upravljamo s svojimi čustvi in ne obratno. Če čustva upravljajo z našimi življenji in našimi odzivi na življenjske situacije, gre rado vse skupaj svojo pot, običajno neodvisno od naše volje in kar je še huje, dogajajo se nam stvari, ki nam niso ravno pogodu. In ne dovolimo, da se nam življenje »dogaja«, ampak ga zavestno in kreativno živimo.

Zaupati moramo, da naša duša najbolje ve, kaj je dobro za nas. Zato nam pošilja izzive in situacije ravno s tem namenom, da to ozavestimo. Čustva pa so kreacija, s katero ustvarjamo svojo realnost. Čustva niso nekaj, kar »se nam dogaja«, ampak so aspekti naših življenj, ki jih ustvarjamo. Na podlagi preteklih izkušenj, na podlagi tega, kar znamo, vemo, kako živimo in tako se lahko naučimo upravljati z njimi.

Ko nisi srečen, misliš, da je vse obrnjeno proti tebi. Ko tako razmišljaš, takšno situacijo sam ustvarjaš s svojimi mislimi. Zazri se vase! V sebi nosiš prijatelja, ki ti zmeraj ponuja zavetje in odgovore na vsa vprašanja. Poveži se z njim. Ime mu je tvoje bistvo, tvoja modrosti, notranja moč, pozitivna energija, toplo srce, zdrava pamet, intuicija, šesti čut, duša ali kakorkoli ga sam imenuješ. Nauči se ga ponovno poslušati, da boš našel pot do svoje sreče. Razmisli kakšne misli želiš misliti in kakšna dejanja boš storil, da boš srečen.

Za vsakim dežjem posije sonce
Sreča je relativen pojem, tako kot čas, prostor…, odvisno s katerega zornega kota nanjo gledamo. V danem trenutku in prostoru je lahko nekaj za nekoga sreča, za drugega pa enaka stvar nesreča. Na primer: sreča je lahko smrt, če pomeni za trpečega odrešenje in nesreča za svojce, ker so izgubili ljubljeno osebo. Večen Jin - Jang.

Seveda nimam v mislih tistih ogledal, ki jih imate v svoji kopalnici in vam zjutraj pokažejo vaše nezavidljivo stanje po neprespani noči. Simbolika pa je dokaj podobna. Ljudje smo redkokdaj zadovoljni s tistim, kar vidimo v ogledalu in vedno najdemo kako malenkost, ki bi jo radi vsaj malo popravili. S popravki na sebi nam celo kdaj uspe, kaj pa storimo, ko je naše ogledalo neizprosno in nam neprestano servira dejstva, ki jih ne samo ne želimo videti, ampak se nam celo zdi, da jih je nemogoče urediti, kaj šele, da bi vedeli, kako naj se tega sploh lotimo.

Steklena ogledala v kopalnici nam pokažejo samo našo zunanjo podobo. Kdo pa s ogledala, v katerih vidimo svojo dušo? To pa so druge duše, ki v času našega bivanja na Zemlji kažejo odsev naše duše. In nam kdaj pošteno načnejo naš živčni sistem. Še lepše postane, ko se nam nekako uspe znebiti prve, dobimo v svojo bližino tri nove, ki so običajno še trši oreh.

Janša: levičarji so krivi za virus in za vse druge bakterije in bacile

V članku z naslovom Janša: Prisiljeni bomo uvajati ukrepe, ki bodo ponovno zapirali javno življenje (18. 10. 2021) lahko beremo, kako Janša znova krivi levičarje za okužbe s koronavirusom, bolezni in smrti. Za njegovo nesposobno vladanje so spet krivi drugi, ne on.

“Zaradi neodgovornega obnašanja, ki ga nista povzročili Policija ali vlada, bomo ponovno prisiljeni uvajati ukrepe, ki ne bodo PCT-ukrepi, ampak ukrepe, ki bodo znova zapirali javno življenje in gospodarstvo,” je napovedal Janša.

Delež precepljenosti v Sloveniji je premajhen, da bi lahko PCT ukrepe spremenili v priporočila, je dejal predsednik vlade. Pri tem pa je izpostavil, da ob reakcijah sodišč, ustavnega sodišča, nekaterih pooblaščencev, v javnosti nastaja vtis, da so odloki tako samo priporočila. To pa, kot je dodal, dodatno pospešuje spiralo okužb.”

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Denar, (dobrega) zakona vladar
Resne zakonske težave povzročajo trije dejavniki: seks, sorodniki in denar. In prav zaradi zadnjega se pari najpogosteje prepirajo: skoraj 70 odstotkov se jih občasno ali redno spre zaradi denarja, finančni nesporazumi in iz njih izhajajoči problemi pa so vzrok približno 40 odstotkov ločitev, to pa je takoj za nezvestobo.

Vse odločitve v zakonu so namreč nekako povezane z denarjem - od nakupovanja (hiše, avtomobila, osnovnih življenjskih potrebščin ...) in varčevanja do zadolževanja. Koliko par zasluži, niti ni pomembno; pomembneje je, kako z denarjem eden, drugi ali pa oba upravljata. In predvsem to, da se zavedata, da so finančne težave in nestrinjanje nekaj povsem normalnega ter da denar sam po sebi ni osnova dobrega zakona, ampak pomemben dejavnik pri ustvarjanju slabega.