Les - dragocena surovina, ki prevečkrat konča na odlagališčih ali v pečeh. Kako iz odsluženega lesa narediti koristen izdelek, ki bo služil lokalni skupnosti? Projekt Lesni Feniks je s povezovanjem različnih deležnikov lesu vdahnil novo življenje, hkrati pa je ključen poudarek projekta ozaveščanje o pomenu krožnega gospodarstva, ponovne uporabe in dvig ozaveščenosti prebivalcev. 

Na Škofjeloškem je v zadnjih mesecih potekal projekt ponovne uporabe lesa Lesni Feniks, ki je povezal različne partnerje: Šolski center Škofja Loka, podjetje M Sora, Občino Žiri, Razvojno agencijo Sora in Zadrugo Lokatur. Konec aprila se je zaključila prva faza projekta, do novembra pa bo sledila še cela vrsta aktivnosti, ki bodo potekale v vseh štirih občinah območja.

Ko Zero Waste postane tvoj način življenja: Primerjava Belgije in Slovenije
Že od nekdaj so me zanimali odpadki. Spraševala sem se, kam potujejo, kje se kopičijo, kje jih predelujejo, kam izginejo. Po naključju sem nekega dne naletela na dokumentarec, kjer so me prizori in dejstva plastične onesnaženosti tako ganili, da sem celo spisala magistrsko nalogo na temo embalaže prehrambnih izdelkov. Naenkrat sem se zavedala, da je okoli mene vse pakirano, še jabolka in vsaka banana posebej!

Znašli smo v plastični realnosti, ki ima negativne posledice tako za nas kot na okolje. Kaj lahko storim, kakšne so alternative, ki se jih lahko lotim takoj, da zmanjšam uporabo plastičnih in toksičnih izdelkov v vsakdanjem življenju? Pričela sem z nakupovanjem brez embalaže.

Eno od področji, kjer nastaja zelo veliko zavržene hrane, so restavracije. Različne študije so pokazale, da v hotelih kar 60 % vseh odpadkov nastane v restavracijah. Nekateri se branijo, da se drugače ne da in lahko tudi navedejo veliko razlogov, ki potrjujejo njihovo prepričanje. Še več pa je razlogov, ki pokažejo, da bi že z malimi spremembami lahko prihranili veliko.

Ker je interes lastnika restavracije (tudi) dobiček, bi bilo smiselno, da se uvedejo primerni ukrepi. Na žalost se ti običajno vrtijo okoli nizkih plač, odpuščanj in s tem dodatno obremenitvijo ostalih zaposlenih in predvsem z uporabo cenenih, manj kakovostnih živil. To pa vodi v spiralo nezadovoljstva tako na strani restavracije kot tudi gostov. Je rešitev v uvajanju trajnostnega pristopa?

Sobotna akcija Za naravo ob Savo je bila začetek nečesa izjemnega; novega, boljšega, lepšega. 

Ob Savi se nas je zbralo vsaj 700. Ne le, da smo se ob hoji, veslanju, kolesarjenju in plavanju razmigali, med tem smo pobrali ob poti videne smeti, popisali redke habitatne tipe in vrste, se med sabo spoznali in dobili priložnost, da z ostalimi podelimo probleme svoje lokalne skupnosti in ostale povabimo k pomoči in sodelovanju.

Evropski voditelji so se ta konec tedna sestali v Bruslju, kjer bodo razpravljali o načrtu za okrevanje po pandemiji COVID-19 ter iskali dogovor o evropskem proračunu za obdobje 2021-2027.

Četudi je danes pozornost osredotočena predvsem na odpravljanje posledic epidemije, v mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo poudarjamo, da bi morali voditelji pri načrtovanju prihodnjih korakov upoštevati tudi dejstvo, da se podnebna in ekološka kriza zaradi epidemije nista nič zmanjšali in zatorej načrt za okrevanje usmeriti v sinergijsko naslavljanje obeh obstoječih kriz. Z usmerjanjem sredstev v pravični zeleni prehod lahko že danes pričnemo graditi trajnostno in odporno družbo prihodnosti.

Pred zasedanjem Evropskega sveta, ki bo razpravljal o novem sedemletnem proračunu EU, sta mreži Climate Action Network (CAN) Europe in CEE Bankwatch Network objavili poročilo, ki opredeljuje konkretne predloge za naložbe, ki so potrebne za zagotovitev zelenega okrevanja.

Iz poročila z naslovom »Sredstva EU za zeleno okrevanje«, jasno izhaja, da bi lahko sredstva EU, če bi bila smotrno uporabljena, zagotovila tako zeleno okrevanje kot ambicioznejše podnebne ukrepe. Poročilo vključuje tudi konkretne predloge za Slovenijo, ki so jih pripravili v društvu Focus.

Na predvečer Svetovnega dneva ozaveščanja o morskih psih WWF odkriva nove dokaze o razširjenih nezakonitih, neprijavljenih in nereguliranih ribiških dejavnostih v 11-ih. sredozemskih državah.
V številnih mrežah in parangalih redno najdemo veliko vrst morskih psov in raž, med katerimi so nekatere kritično ogrožene. Neustrezno upravljanje in skoraj neobstoječe evidence o ulovi omenjenim vrstam vsako leto povzročajo večjo škodo. Na predvečer Svetovnega dneva ozaveščanja o morskih psih (14.julija) Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) poziva sredozemske države naj nemudoma sprejmejo konkretne in hitre ukrepe za ozaveščanje ribičev, zaostrijo nadzorne sistem in zagotovijo pravilno poročanje o ulovu morskih psov in raž.

V okviru projekta M.E.C.O. so »državljani znanstveniki« na družabnih omrežjih delili veliko število fotografij in videoposnetkov posnetih v zadnjih letih v Italiji, Španiji, Franciji, Grčiji, na Hrvaškem, Cipru, Turčiji, Tuniziji, Libiji, Alžiriji in Maroku. Zapisi kažejo na nezakonit, neprijavljeni, nereguliran ulov, ki ogroža številne zaščitene vrste, vključno s sklati in ogroženimi belimi morskimi psi, ki jim grozi izumrtje.

Ekologi brez meja s filmom Zgodba o plastiki (The Story of Plastic) spodbujamo k spremembi navad in sistemov. Dan pred svetovnim dnevom okolja smo gostili junaka dokumentarnega filma, Delphine Lévi Alvares in Froilana Grateja.

Ekologi brez meja letošnji dan okolja obeležujemo s slovensko spletno premiero filma Zgodba o plastiki (The Story of Plastic), ki je za ogled brezplačno. Dokumentarec je nastal znotraj mreže Break Free From Plastic, katere člani smo poleg 2000 drugih organizacij tudi Ekologi brez meja. Do tega trenutka se je odvilo že več kot 700 predvajanj v 70 državah sveta, med njimi tudi v Sloveniji, kjer se je za ogled filma prijavilo več kot 200 posameznikov.

Pandemija koronavirusa je pokazala številne pomanjkljivosti gospodarstva- tudi v ribiškem sektorju. Pri načrtovanju gospodarskega okrevanja je potrebno upoštevati, kako se bo EU spopadla z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom (NNN). Tovrstne aktivnosti ogrožajo naše že tako ogrožene in omejene ribje staleže. Vsak šesti proizvod, ki pristane na naših krožnikih, je ravno takšnega izvora. Čas je, da začnemo resno skrbeti za dobrobit in zdravje morij ter oceanov, ki so ključni za zanesljivo oskrbo s hrano.

Novo poročilo WWF-a razkriva da glavni akterji, vključno z državami članicami EU, ukrepov za upravljanje ribištva ne izvajajo učinkovito- pregledi aktivnosti plovil niso redni, sankcije pa šibke ali pa sploh ne obstajajo. To neposredno spodbuja netrajnostne ribiške prakse in lahko postavi temelje za organiziran kriminal ter korupcijo.  Jasnost, kako ribiški proizvodi dosežejo evropski trg, je ključnega pomena za doseganje trajnostnega modrega gospodarstva (Blue Economy).

V mesecu boja proti plastičnem onesnaževanju in tik pred 3. julijem, dnevom brez plastičnih vrečk, je pod okriljem Zero Waste Europe izšla študija o trenutnem stanju in potencialni rasti trga trgovin brez embalaže. Na pobudo Ekologov brez meja je v prvi tovrstni evropski študiji sodelovala tudi Slovenija. Dolgoročna ocena kaže, da imajo trgovine brez embalaže velik potencial, da postanejo pomemben del evropskega trga.

V raziskavi, ki vključuje 268 trgovin iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češke, Francije, Nemčije, Latvije, Slovenije, Španije in Ukrajine, je bila ugotovljena zelo močna rast v tem sektorju, saj je v zadnjih 5-10 letih število trgovin, delovnih mest in količina prometa narasla. Dolgoročne napovedi, čeprav špekulativne, za leto 2030 ocenjujejo povprečen promet izdelkov na rinfuzo v višini 1,2 milijarde EUR, v najboljšem primeru pa še višjega.

Podnebno ogledalo 2020 - Slovenija napreduje - okrepiti sodelovanje in stalnost izvajanja ukrepov
Že tretje leto zapored so v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 s partnerji na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost pripravili Poročila o napredku Slovenije pri zmanjševanju toplogrednih plinov (TGP) - Podnebno ogledalo 2020. Namen ogledala je spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v Sloveniji. Ti podatki nam pomagajo, da vemo, kateri ukrepi so učinkoviti in katere ukrepe moramo še okrepiti.

Projekt sofinancirata EU iz programa LIFE ter Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Letos je je k rasti TGP največ prispeval promet, ki je tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005-2018 povečale, in sicer za 32 %, emisije TGP na področju stavb pa so se v letih 2017 in 2018 znatno zmanjšale za 9,9 % oz. 10 % v primerjavi z letom prej.

Slovenija vodilna država pri uvajanju zero waste ukrepov, živega zgleda krožnega gospodarstva
V organizaciji društva Ekologi brez meja je potekalo spletno srečanje slovenskih zero waste občin in vseh, ki jih zanima zmanjševanje količin odpadkov na lokalni ravni. Dosedanje delo so Ekologi brez meja skupaj s predstavniki slovenskih dobrih praks in krovne mreže Zero Waste Europe ocenili kot uspešno.

Ekologi brez meja so na prvem virtualnem srečanju predstavili gradiva, ki so nastala v projektu programa Erasmus+, ter dosežke slovenskih občin in turističnih ponudnikov, ki so stopili na pot do družbe brez odpadkov. Največji napredek pri ločenem zbiranju je v šestih letih dosegla Ljubljana, Gorje pa so najbližje vsem zastavljenim ciljem in imajo z Vrhniko najmanj mešanih ostankov odpadkov (67 oz. 62 kg na prebivalca na leto). Jack McQuibban, predstavnik mreže Zero Waste Europe, ki vključuje že 31 držav in 400 zero waste mest, je izpostavil vodilno vlogo Slovenije in nacionalne zero waste organizacije:

Eden izmed paradnih konjev slovenskega gospodarstva je zagotovo turizem, ki pa mu je tik pred vzponom na vse vrhove rekordnih lestvic, zmanjkalo sape in strategije. Potem je prišel mikroorganizem, ki je prisilil, da se vzhajajoča turistična zvezda na sončni strani Alp za trenutek ustavi. Zdaj je čas za zelen in varen turizem, sporoča naša krovna turistična organizacija, eno z drugim pa je še kako povezano:

Anketa Slovenske turistične organizacije, izvedena maja 2020, kaže, da tuji gostje nastanitvam z okoljskim znakom pripisujemo večjo stopnjo varnosti. Na vprašanje: »Ali menite, da nastanitveni obrat z okoljskim znakom ponuja večjo varnost od nastanitve, ki ni pridobila okoljskega trajnostnega znaka?« je kar 62% tujih anketirancev odgovorilo DA!

Čeprav bomo najbrž še več kot eno leto čakali na prenos Direktive o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, državna raven seveda ni edina, na kateri lahko spreminjamo zakonodajo.

Občine se tega zavedajo že od nekdaj, zaradi česar je tudi pestrost predpisov visoka. Za časa pilotnega projekta Zero Waste Turizem smo pripravili pregled lokalni zakonodajnih rešitev in priporočil za prireditve brez odpadkov. A od takrat so minila že tri leta. Idej še ni bilo veliko in navkljub več kot dvesto občinam se je izkazalo, da okoljski vidik javnih prireditev normativno precej homogeno urejen.

1. Za kaj gre?
Vlada želi najbolj aktivnim naravovarstvenim in okoljevarstvenim organizacijam zvezati roke in odvzeti pravico, da v postopkih izdaje okoljevarstvenega soglasja zagovarjajo interese narave in okolja. Okoljevarstvenim je to že storila v protikorona paketu, s torkovim glasovanjem na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor pa je blizu izključitev še za naravovarstvene.

A ne gre se le za pravico sodelovanja, želi nam vzeti kar status delovanja v javnem interesu. Zato je Balkan River Defence prevzel iniciativo in začel organizirati proteste pod sloganom Narave ne damo.

Znanstveniki verjamejo, da so na Južnem oceanu, ki obdaja Antarktiko, odkrili najčistejši zrak na svetu, brez delcev, ki jih povzroča človeška aktivnost. V prvi tovrstni študiji bioaerosolne sestave Južnega oceana so raziskovalci z univerze v Koloradu ugotovili atmosfersko območje, ki ga človeška aktivnost ni spremenila.

Ker se podnebje zaradi človeške dejavnosti hitro spreminja, se znanstveniki in raziskovalci trudijo najti kotiček Zemlje, na katerega človeška dejavnost še ni vplivala. Profesorica Sonia Kreidenweis in njena ekipa sumijo, da bi lahko bil zrak nad Južnim oceanom najmanj prizadet s strani ljudi in prahu s svetovnih celin, poroča CNN.

Letošnji svetovni dan okolja bodo Ekologi brez meja obeležili s slovensko spletno premiero filma The Story of Plastic (Zgodba o plastiki) in pogovorom z mednarodnimi gosti.

Svetovni dan okolja, ki ga obeležujemo 5. junija, je letos posvečen ohranjanju biodiverzitete. Čeprav v tem trenutku vse naše napore usmerjamo v kurativo zdravstvene krize, pa je med drugimi ravno ogrožanje raznovrstnosti bitij in krčenje njihovega življenjskega prostora med pripomoglo k temu, da je do nje sploh prišlo. 

Onesnaževanje je eden od petih glavnih dejavnikov s pogubnimi učinki na biotsko raznovrstnost. Na piedestal onesnaževalcev se je v zadnjih desetletjih zasidral obljubljeni material - plastika. Film The Story of Plastic (Zgodba o plastiki) je nastal pod okriljem mreže Break Free From Plastic, v katero je vključenih 1500 organizacij s celega sveta, tudi Ekologi brez meja. 95-minutno zgodbo o plastiki, ki so jo predvajali že v 70 državah, si bo v Sloveniji premierno mogoče ogledati med 3. in 11. junijem.

29. maja se je odvijal webinar pod naslovom »Vpliv vozil na onesnaženje zraka: Lahko zahtevamo več od avtomobilske industrije?« s katerim smo želeli v pogovoru s strokovnjaki razjasniti vpliv vozil na okolje in zdravje, osvetliti problematiko z vidika varstva potrošnikov ter pojasniti, kako lahko na manjše izpuste na cestah vpliva nov emisijski standard Euro 7. Webinar smo organizirali v sodelovanju s Partnerstvom za okolje in zdravje.

Skoraj pet let mineva od afere Dieselgate, ki je razkrila goljufanje Volkswagna. Ta je priznal, da je 11 milijonov dizelskih avtomobilov po svetu opremil z goljufivo programsko opremo, ki je zagotovila, da so bili izpusti škodljivih plinov v avtomobilskem izpuhu na uradnih testih nižji od dejanskih na cesti.

Novo poročilo, pripravljeno v okviru projekta LIFE Unify, analizira končne verzije nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) petnajstih držav članic EU. Poročilo ugotavlja, da trenutno zastavljeni cilji in ukrepi ne bodo dovolj za uresničitev dolgoročnega cilja iz Pariškega podnebnega sporazuma.

Številne države so sicer v končnih različicah svojih načrtov naredile nekaj izboljšav tako z vidika ciljev kot tudi politik in ukrepov, a bo skupek trenutnih ciljev in ambicij premalo za omejitev segrevanja na največ 1,5 °C.

Okoljevarstvene in naravovarstvene organizacije ostro nasprotujemo določilom tretjega proti-koronskega paketa, ki do konca 2021 odpravlja praktično vse naravovarstvene in okoljevarstvene varovalke pri gradnji objektov.

Prvič, investitorjem omogoča, da gradijo brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Ta možnost je bila sicer leta 2018 ukinjena prav zaradi številnih napak pri izdaji gradbenih dovoljenj, ki so bile ugotovljene šele po začetku gradnje - ko je bila okoljska škoda že prevelika.

V drugi polovici maja obeležujemo številne dneve, ki so posvečeni naravi: Svetovni dan čebel (20. maj), Evropski dan Nature 2000 (21. maj), 20-letnico razglasitve obeležitve Mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti (22. maj), Evropski dan parkov (24. maj), prav tako pa 3. teden v maju poteka Slovenski teden parkov.

Ob tej priložnosti je 15 partnerjev LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji predstavilo najnovejšo javnomnenjsko raziskavo o odnosu Slovencev do Nature 2000, evropskega naravovarstvenega omrežja. Pred tednom dni se je začela tudi akcija iskanja največje nestrupene kače pri nas - progastega goža, ki je že dala prve spodbudne informacije s terena.

Bo v času epidemije za skoraj tretjino več zavržene hrane v gospodinjstvih?
Ljudje v času krize dokazujemo, da se da. Da se upoštevati navodila pristojnih, da se stopiti narazen, da bomo kmalu lahko spet skupaj, in da se spremeniti naše vsakdanje navade. Čeprav prisiljeni, dejstvo je, da včasih pač bolj zaleže palica napram korenčku. Ko smo ravno pri korenčku … preverili smo, kaj se v tem času dogaja z našimi prehranjevalnimi in nakupovalnimi navadami. 

Britanska gospodinjstva so imela v zadnjem tednu marca v lasti za eno milijardo funtov več hrane kot v začetku meseca. Tudi na sončni strani Alp smo po poročanju časnika Delo v prvem tednu pandemije poskrbeli za izdatne zaloge, saj je bila v tem obdobju prodajna vrednost živil višja za kar 64 %.

Vlada RS bo v naslednjih mesecih namenila milijarde za pomoč gospodarstvu, da bi ublažila ekonomske posledice epidemije virusa  COVID-19. Ti “mega paketi” državne pomoči bodo določili prioritete in smer našega razvoja še za desetletja vnaprej, ter odločili, ali bomo v boju s podnebno krizo uspešni.

Podpora ukrepom, ki rešujejo samo ekonomsko krizo, zanemarijo pa podnebno krizo, nas bo le izpostavila novim tveganjem.