Na svetu se uporablja okoli 7.000 jezikov, od katerih jih je polovica na poti izumrtja in jim v sto letih grozi popolno izginotje. Lingvisti opozarjajo, da je stopnja izumiranja jezikov neverjetno hitra, saj izsledki študije kažejo, da vsaka dva tedna izgine en jezik.

Najbolj so ogroženi jeziki na severu Avstralije, v osrednjem delu južne Amerike, severozahodu severne Amerike, na vzhodu Sibirije in na vzhodu ZDA. Najpogosteje jeziki izumirajo, ko umre zadnji èlovek, ki je jezik govoril, in v dvojeziènih kulturah, ko je jezik v šolah, trgovinah in na televiziji moènejši od jezika domaèinov.

» Ko vas poklièe ljubezen, ji sledite, èeprav je njena pot strma in težka. In kadar vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite, èeprav vas utegne meè, skrit med njenim perjem, raniti. Kajti tako kot vas ljubezen krona, vas mora tudi križati. Pripomore vam k rasti, a vas tudi oklesti.«
Khalil Gibran

Èe to priznamo ali ne, si vsak od nas nagonsko želi, da bi bil deležen ljubezni. Ko se zaljubimo, obèutimo nadèloveško izkušnjo, ki nas v trenutku prenese v božansko kraljestvo. Tako je, kot bi se nas dotaknil Bog in pri tem dvignil v nebeški vrtinec.

Ko je leta 1770 kapitan Cook v zalivu, ki ga je imenoval Botany Bay, Botanièni zaliv, zasadil britansko zastavo, je v Avstraliji živelo manj Aboriginov kot danes. Danes so sicer številènejši, a tudi bolj trpijo.

Beli naseljenci niso nikoli v resnici razumeli prvotnih prebivalcev Avstralije. Ko so prišleki dojeli, da so aboriginska ljudstva pripadala kakim 700 razliènim jezikovnim skupinam, so mnoge od teh štele le še pešèico ljudi.

Na novinarski konferenci 12.9.2007 je poslanec Sreèko Prijatelj v imenu SNS pozval predsednika vlade in predsednika DZ, naj takoj sklièeta sejo vlade oz. sejo DZ na temo revšèine.

Poudaril je, da je stopnja revšèine brez upoštevanja socialnih transferjev veliko veèja od 42 %, kot ocenjuje ministrica za delo, družino in socialne zadeve; da se z rastjo cen in dvigom inflacije dviguje tudi stopnja revšèine v Sloveniji, pri èemer so najbolj na udaru socialno najšibkejši sloji, ki veèino svojih prihodkov namenijo za hrano in položnice; da so statistièni podatki o revšèini v Sloveniji zastareli; ter da se stopnja registrirane brezposelnosti umetno zmanjšuje. 

ZDA so na vrhu lestvice produktivnosti, azijske dežele pa so v zadnjih desetih letih svojo produktivnost na delavca podvojile, je sporoèila Mednarodna organizacija za delo Združenih narodov.

Amerièani so imeli v letu 2006 najveèje število delovnih ur in proizvedli na delavca na leto 46.867 evrov, sledijo jim Irci z 41.073 evri in Luksemburžani s 40.819 evri. Na èetrtem in petem mestu sta Belgija in Francija. Razlika v produktivnosti med ZDA in drugimi razvitimi državami še vedno raste, razlog pa je tudi v tem, da ameriški delavci delajo èasovno precej veè.

“ENAkE MoŽNosTi zA VsE!”
Vas zanima, kaj je bilo v okviru tega narejeno in doseženo? Kateri odlièni projekti so bili izpeljani? Katere rezultate so doprinesli? Vas zanima, kaj lahko v prihodnje naredite na tem podroèju? S kom lahko pri tem sodelujete?

Vse to in se veè vam bomo predstavili na okrogli mizi, ki bo potekala na temo evropskega leta enakih možnosti in kampanje „Vsi drugaèni – vsi enakopravni“. Sodelovali bodo:

Mlada dekleta, ki stremijo k popolnosti, pod pritiskom, da morajo blesteti tako pri šolskih obveznostih kot pri izgledu in romantiènih zvezah, so zelo izpostavljene èustvenim problemom in prehranskim motnjam.

Znanstveniki so ugotovili, da dekleta že pri trinajstih letih trpijo za t.i. sindromom »super ženske« - èutijo ogromen pritisk, da morajo uspeti, ta pritisk pa lahko poškoduje njihovo mentalno in fizièno zdravje.

Starši okoli 140.000 osnovnošolcev in srednješolcev s skoraj 450 šol bodo lahko z letošnjim šolskim letom spremljali ocene svojih otrok tudi preko interneta. S prvim šolskim dnem bo zaèel delovati portal Digitalni svet (www.dsvet.si/).

Na njem bodo lahko starši dostopali do spletne redovalnice svojih otrok. Elektronske ocene so varne tudi pred vdori, zagotavljajo snovalci, saj bo na spletu le kopija ocen, tako da bodo morebitni napadi pravzaprav nesmiselni.

Ni kriva vlada, niso krivi levi niti desni, niti trgovski karteli. Cena hrane se dviguje, zaradi preproste enaèbe: ponudba in povpraševanje. Za nekaj èasa se lahko odpovemo viškom hrane in posledièno nizkim cenam.

Veèina kvalitetne kmetijske zemlje je že v uporabi. Kar je še huje: 35 % najkvalitetnejše kmetijske površine je moèno poškodovano, zaradi intenzivnega kmetijstva, ki se prakticira od II svetovne vojne dalje. Humus, rodovitni del zemlje, potrebuje do 500 let, da se obnovi.

Poroka spremeni delitev del v razmerju. Poroèeni moški opravijo manj gospodinjskih del kot neporoèeni moški, ki živijo v partnerskem razmerju, trdi študija ameriške univerze George Mason.

Študija je zajela 17.000 ljudi iz 28 držav, med drugim v Avstraliji, Braziliji, Nemèiji, Izraelu in ZDA, in so jo nedavno objavili v ameriški reviji Journal of Family Issues.

Uèenci so sevrnili v šolske klopi. Nakupiti je bilo treba kupe novih knjig, zvezkov in drugih šolskih potrebšèin, otroci pa so najbrž že prerasli lanska oblaèila.

Èe ste velik ljubitelj narave,  poskusite tudi šolsko leto zaèeti okolju prijazno. Tako boste v zgled vašim otrokom, pa tudi kakšnemu sosedu ali prijatelju.

Kitajska trdi, da je s svojo politiko omejevanja rojstev pomagala v boju proti globalnemu segrevanju, ker bi se sicer rodilo 300 milijonov otrok veè, kar je toliko ljudi, kot jih štejejo vse ZDA.

Manj rojstev je posledica strogih ukrepov v sedemdesetih letih. Uradni Peking pravi, da manj ljudi pomeni tudi manj potreb po energiji in manjše izpuhe fosilnih goriv v ozraèje. Leta 2005 je Kitajska zato poslala v ozraèje 1,3 milijarde ton ogljikovega dioksida manj, kot bi ga sicer.

Uvajanje elektronskih redovalnic zbuja razliène odzive javnosti in strokovnjakov. Nekateri so navdušeni, spet drugi na novost gledajo bolj skeptièno.

Z novim šolskim letom bodo lahko starši 140.000 osnovnošolcev in dijakov prek spleta pregledovali ocene svojih otrok, saj bo e-redovalnice uvedlo približno 450 osnovnih in srednjih šol.

Slovenija naj bi do leta 2010 zagotovila institucionalno varstvo za pet odstotkov starejših od 65 let, kar pomeni, kot piše Tanja Milakoviè, da bo morala v domovih poveèati število mest s sedanjih 14.400 na najmanj 16.600.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve optimistièno napovedujejo, da bo ta cilj dosežen že prej, èeprav domov za starostnike v javni mreži ne bo veè gradila država tako kot v preteklosti, ampak se zanašajo bolj na zasebno pobudo in podeljevanje koncesij.

Starši se pogosto sprašujejo, do kod lahko med poèitnicami popušèajo mladostnikom in jim dovolijo, da si sami organizirajo dan. Poletje veèina ljudi, predvsem pa mladostniki, povezujejo z brezskrbnostjo, zabavo in odhodom na morje. Seveda so te prijetne aktivnosti med poletnimi poèitnicami zaželene in dobrodošle ter si jih mladostniki tudi zaslužijo.

Poletje veèina ljudi, predvsem pa mladostniki, povezujejo z brezskrbnostjo, zabavo in odhodom na morje. Toda starši se pogosto sprašujejo, do kod lahko med poèitnicami popušèajo mladostnikom in jim dovolijo, da si sami organizirajo dan.

V 19. stoletju je industrijski delavec delal šestkrat na teden po 12 in veè ur na dan. Leta 2000 so Francozi uvedli 35-urni delovni teden.

To je bila zadnja postaja na stoletnem sindikalnem boju za osvoboditev èloveka od celodnevnega suženjskega dela, za pravico do prostega èasa in družinskega življenja, do hobijev, igre in zabave.

Ta zadnja zmaga je bila izbojevana že v èasu, ko so avtomatizacija, robotizacija, nove tehnike vodenja, inovativne metode nadzora in trženja pripeljale do ogromnega dviga produktivnosti, ki ima za posledico strukturno nezaposlenost: èloveška delovna sila postaja odveè.

Sporoèamo vam, da je Evropska komisija zagnala spletno posvetovanje o boju proti diskriminaciji v državah èlanicah kot tudi na evropski ravni. Rezultati posvetovanja bodo Komisiji v pomoè pri naèrtovanju novih ukrepov za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, verskega preprièanja, verovanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti na trgu dela ter na vrsti drugih podroèij.

Do posvetovanja prihaja v Evropskem letu enakih možnosti za vse, ki si med drugim prizadeva za osvešèanje ljudi o njihovi pravici do enake obravnave in spodbuja široko razpravo o prednostih, ki jih nudi raznolika družba. Vse države èlanice so namreè morale uskladiti svoje nacionalne zakonodaje z EU ureditvami.

Moški, ki si želijo sreène zveze z žensko, bi se morali odreèi lepim puhoglavkam in si za partnerice omisliti ženske, ki se lahko pohvalijo s tem, da imajo nekaj v glavi. Na zunaj se to vidi z izobrazbo.

Moški so sreènejši z bolj izobraženimi ženskami.

Študija, ki so jo izvedli avstralski znanstveniki in v katero so zajeli pet tisoè moških in žensk, je pokazala, da so moški v zvezah z bolj izobraženimi ženskami bolj sreèni. Vendar vodja študije Shane Mathew Worner opozarja, da se pravi vzrok za to skriva predvsem v dejstvu, da bolj izobražene ženske zaslužijo veè denarja in so bolj zadovoljne s svojim poklicem, kar zelo vpliva za zvezo.

Ženske za gospodinjska opravila porabijo do petkrat veè èasa.

Evropski moški se morajo bolj ukvarjati z gospodinjstvom, da bi tako razbremenili ženske in prispevali k zmanjšanju plaènih razlik med spoloma.

V poroèilu Evropske komisije za leto 2005 piše, da moški v povpreèju, ne glede na redno ali zaèasno zaposlitev, na teden porabi sedem ur za neplaèana gospodinjska opravila, medtem ko jim ženske namenijo 35 ur, èe so zaposlene zaèasno, in 24 ur, èe imajo polno zaposlitev. To ženskam onemogoèa, da bi se posvetile svoji karieri toliko, kot si to lahko privošèijo njihovi soprogi.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je maja znašala 7,7 odstotka, kar je za 0,2 odstotne toèke manj kot aprila, so danes sporoèili iz državnega urada za statistiko.

Pri moških je znašala 6,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne toèke manj kot aprila, pri ženskah pa 9,6 odstotka oz. 0,2 odstotne toèke manj kot aprila. Maja je bilo registriranih 70.730 brezposelnih oseb, kar je 2,5 odstotka manj kot aprila in 18,8 odstotka manj kot maja lani. V prvih petih mesecih letos je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje v povpreèju prijavljenih 75.031 registriranih brezposelnih oseb, kar je 18,1 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju.

V Ustanovi Fundacije Benko so podali kriterije in pravilnik za pridobitev štipendij za uèence, dijake, študente ter podiplomske študente.

Za tiste uèence, dijake, študente ter podiplomske študente, ki s svojim delom prispevajo k razvoju Prekmurja in širjenju protestantske etike. Fundacijo Benko sta ustanovila zdaj že pokojna Emilija Benko ter Evangelièanska cerkvena obèina Murska Sobota.

Obèasno zaposlovanje študentov je bilo, je in bo zagotovo tudi v prihodnje pomembno tako za ponudnike takšnih del kot tudi za mlade, ki zaradi razliènih razlogov posegajo po njem.

Delodajalci za študente razpisujejo tista prosta delovna mesta, ki jih morajo zaradi nemotenega poteka delovnih procesov v podjetjih zapolniti za krajši èas ali v zelo kratkem èasu – bodisi da s tem nadomešèajo zaèasno odsotne redno zaposlene delavce ali pa zaradi obèasnih novonastalih potreb v podjetju.
Študentje in med poletnimi poèitnicami tudi dijaki želijo z obèasnim delom s èim bolje plaèanim delom in v èim krajšem èasu zaslužiti kar najveè. Govorimo seveda o mladih, ki si obèasno delo poišèejo zgolj med poèitnicami.

Po statistiènih podatkih se obseg revšèine v Sloveniji blago znižuje, in vendar je že dolga leta svobode - politiène in ekonomske - še vedno okoli 230.000 Slovencev pod pragom revšèine. Vsaka statistika se da poljubno obraèati. Lahko reèemo, da je revšèine vse manj, kar drži; res je tudi, da je povpreèje revšèine v EU višje, okoli 16 odstotkov prebivalstva v primerjavi z našimi državljani, ki so se spustili tik pod mejo 12 odstotkov.

Tudi èe bi sedanji revšèini dodali še 50.000 Slovencev, da bi bilo siromakov skupaj blizu 300.000, bi se še vedno lahko pohvalili, da smo uspešnejši od Evrope. Ob uradnem zmanjševanju revšèine nas Karitas prav tako uradno opozarja, da je njenih oskrbovancev vsako leto veè. Prav tako smo prebrali, da gre pri nas vsak osmi otrok spat laèen. Trideset odstotkov gospodinjstev si ne more privošèiti poèitnic na morju.