Na svetu se uporablja okoli 7.000 jezikov, od katerih jih je polovica na poti izumrtja in jim v sto letih grozi popolno izginotje. Lingvisti opozarjajo, da je stopnja izumiranja jezikov neverjetno hitra, saj izsledki študije kažejo, da vsaka dva tedna izgine en jezik.

Najbolj so ogroženi jeziki na severu Avstralije, v osrednjem delu južne Amerike, severozahodu severne Amerike, na vzhodu Sibirije in na vzhodu ZDA. Najpogosteje jeziki izumirajo, ko umre zadnji človek, ki je jezik govoril, in v dvojezičnih kulturah, ko je jezik v šolah, trgovinah in na televiziji močnejši od jezika domačinov.

» Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite, čeprav je njena pot strma in težka. In kadar vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite, čeprav vas utegne meč, skrit med njenim perjem, raniti. Kajti tako kot vas ljubezen krona, vas mora tudi križati. Pripomore vam k rasti, a vas tudi oklesti.«
Khalil Gibran

Če to priznamo ali ne, si vsak od nas nagonsko želi, da bi bil deležen ljubezni. Ko se zaljubimo, občutimo nadčloveško izkušnjo, ki nas v trenutku prenese v božansko kraljestvo. Tako je, kot bi se nas dotaknil Bog in pri tem dvignil v nebeški vrtinec.

Ko je leta 1770 kapitan Cook v zalivu, ki ga je imenoval Botany Bay, Botanični zaliv, zasadil britansko zastavo, je v Avstraliji živelo manj Aboriginov kot danes. Danes so sicer številčnejši, a tudi bolj trpijo.

Beli naseljenci niso nikoli v resnici razumeli prvotnih prebivalcev Avstralije. Ko so prišleki dojeli, da so aboriginska ljudstva pripadala kakim 700 različnim jezikovnim skupinam, so mnoge od teh štele le še peščico ljudi.

Na novinarski konferenci 12.9.2007 je poslanec Srečko Prijatelj v imenu SNS pozval predsednika vlade in predsednika DZ, naj takoj skličeta sejo vlade oz. sejo DZ na temo revščine.

Poudaril je, da je stopnja revščine brez upoštevanja socialnih transferjev veliko večja od 42 %, kot ocenjuje ministrica za delo, družino in socialne zadeve; da se z rastjo cen in dvigom inflacije dviguje tudi stopnja revščine v Sloveniji, pri čemer so najbolj na udaru socialno najšibkejši sloji, ki večino svojih prihodkov namenijo za hrano in položnice; da so statistični podatki o revščini v Sloveniji zastareli; ter da se stopnja registrirane brezposelnosti umetno zmanjšuje. 

ZDA so na vrhu lestvice produktivnosti, azijske dežele pa so v zadnjih desetih letih svojo produktivnost na delavca podvojile, je sporočila Mednarodna organizacija za delo Združenih narodov.

Američani so imeli v letu 2006 največje število delovnih ur in proizvedli na delavca na leto 46.867 evrov, sledijo jim Irci z 41.073 evri in Luksemburžani s 40.819 evri. Na četrtem in petem mestu sta Belgija in Francija. Razlika v produktivnosti med ZDA in drugimi razvitimi državami še vedno raste, razlog pa je tudi v tem, da ameriški delavci delajo časovno precej več.

“ENAkE MoŽNosTi zA VsE!”
Vas zanima, kaj je bilo v okviru tega narejeno in doseženo? Kateri odlični projekti so bili izpeljani? Katere rezultate so doprinesli? Vas zanima, kaj lahko v prihodnje naredite na tem področju? S kom lahko pri tem sodelujete?

Vse to in se več vam bomo predstavili na okrogli mizi, ki bo potekala na temo evropskega leta enakih možnosti in kampanje „Vsi drugačni – vsi enakopravni“. Sodelovali bodo:

Mlada dekleta, ki stremijo k popolnosti, pod pritiskom, da morajo blesteti tako pri šolskih obveznostih kot pri izgledu in romantičnih zvezah, so zelo izpostavljene čustvenim problemom in prehranskim motnjam.

Znanstveniki so ugotovili, da dekleta že pri trinajstih letih trpijo za t.i. sindromom »super ženske« - čutijo ogromen pritisk, da morajo uspeti, ta pritisk pa lahko poškoduje njihovo mentalno in fizično zdravje.

Starši okoli 140.000 osnovnošolcev in srednješolcev s skoraj 450 šol bodo lahko z letošnjim šolskim letom spremljali ocene svojih otrok tudi preko interneta. S prvim šolskim dnem bo začel delovati portal Digitalni svet (www.dsvet.si/).

Na njem bodo lahko starši dostopali do spletne redovalnice svojih otrok. Elektronske ocene so varne tudi pred vdori, zagotavljajo snovalci, saj bo na spletu le kopija ocen, tako da bodo morebitni napadi pravzaprav nesmiselni.

Ni kriva vlada, niso krivi levi niti desni, niti trgovski karteli. Cena hrane se dviguje, zaradi preproste enačbe: ponudba in povpraševanje. Za nekaj časa se lahko odpovemo viškom hrane in posledično nizkim cenam.

Večina kvalitetne kmetijske zemlje je že v uporabi. Kar je še huje: 35 % najkvalitetnejše kmetijske površine je močno poškodovano, zaradi intenzivnega kmetijstva, ki se prakticira od II svetovne vojne dalje. Humus, rodovitni del zemlje, potrebuje do 500 let, da se obnovi.

Poroka spremeni delitev del v razmerju. Poročeni moški opravijo manj gospodinjskih del kot neporočeni moški, ki živijo v partnerskem razmerju, trdi študija ameriške univerze George Mason.

Študija je zajela 17.000 ljudi iz 28 držav, med drugim v Avstraliji, Braziliji, Nemčiji, Izraelu in ZDA, in so jo nedavno objavili v ameriški reviji Journal of Family Issues.

Učenci so sevrnili v šolske klopi. Nakupiti je bilo treba kupe novih knjig, zvezkov in drugih šolskih potrebščin, otroci pa so najbrž že prerasli lanska oblačila.

Če ste velik ljubitelj narave,  poskusite tudi šolsko leto začeti okolju prijazno. Tako boste v zgled vašim otrokom, pa tudi kakšnemu sosedu ali prijatelju.

Kitajska trdi, da je s svojo politiko omejevanja rojstev pomagala v boju proti globalnemu segrevanju, ker bi se sicer rodilo 300 milijonov otrok več, kar je toliko ljudi, kot jih štejejo vse ZDA.

Manj rojstev je posledica strogih ukrepov v sedemdesetih letih. Uradni Peking pravi, da manj ljudi pomeni tudi manj potreb po energiji in manjše izpuhe fosilnih goriv v ozračje. Leta 2005 je Kitajska zato poslala v ozračje 1,3 milijarde ton ogljikovega dioksida manj, kot bi ga sicer.

Uvajanje elektronskih redovalnic zbuja različne odzive javnosti in strokovnjakov. Nekateri so navdušeni, spet drugi na novost gledajo bolj skeptično.

Z novim šolskim letom bodo lahko starši 140.000 osnovnošolcev in dijakov prek spleta pregledovali ocene svojih otrok, saj bo e-redovalnice uvedlo približno 450 osnovnih in srednjih šol.

Slovenija naj bi do leta 2010 zagotovila institucionalno varstvo za pet odstotkov starejših od 65 let, kar pomeni, kot piše Tanja Milakovič, da bo morala v domovih povečati število mest s sedanjih 14.400 na najmanj 16.600.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve optimistično napovedujejo, da bo ta cilj dosežen že prej, čeprav domov za starostnike v javni mreži ne bo več gradila država tako kot v preteklosti, ampak se zanašajo bolj na zasebno pobudo in podeljevanje koncesij.

Starši se pogosto sprašujejo, do kod lahko med počitnicami popuščajo mladostnikom in jim dovolijo, da si sami organizirajo dan. Poletje večina ljudi, predvsem pa mladostniki, povezujejo z brezskrbnostjo, zabavo in odhodom na morje. Seveda so te prijetne aktivnosti med poletnimi počitnicami zaželene in dobrodošle ter si jih mladostniki tudi zaslužijo.

Poletje večina ljudi, predvsem pa mladostniki, povezujejo z brezskrbnostjo, zabavo in odhodom na morje. Toda starši se pogosto sprašujejo, do kod lahko med počitnicami popuščajo mladostnikom in jim dovolijo, da si sami organizirajo dan.

V 19. stoletju je industrijski delavec delal šestkrat na teden po 12 in več ur na dan. Leta 2000 so Francozi uvedli 35-urni delovni teden.

To je bila zadnja postaja na stoletnem sindikalnem boju za osvoboditev človeka od celodnevnega suženjskega dela, za pravico do prostega časa in družinskega življenja, do hobijev, igre in zabave.

Ta zadnja zmaga je bila izbojevana že v času, ko so avtomatizacija, robotizacija, nove tehnike vodenja, inovativne metode nadzora in trženja pripeljale do ogromnega dviga produktivnosti, ki ima za posledico strukturno nezaposlenost: človeška delovna sila postaja odveč.

Sporočamo vam, da je Evropska komisija zagnala spletno posvetovanje o boju proti diskriminaciji v državah članicah kot tudi na evropski ravni. Rezultati posvetovanja bodo Komisiji v pomoč pri načrtovanju novih ukrepov za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, verskega prepričanja, verovanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti na trgu dela ter na vrsti drugih področij.

Do posvetovanja prihaja v Evropskem letu enakih možnosti za vse, ki si med drugim prizadeva za osveščanje ljudi o njihovi pravici do enake obravnave in spodbuja široko razpravo o prednostih, ki jih nudi raznolika družba. Vse države članice so namreč morale uskladiti svoje nacionalne zakonodaje z EU ureditvami.

Moški, ki si želijo srečne zveze z žensko, bi se morali odreči lepim puhoglavkam in si za partnerice omisliti ženske, ki se lahko pohvalijo s tem, da imajo nekaj v glavi. Na zunaj se to vidi z izobrazbo.

Moški so srečnejši z bolj izobraženimi ženskami.

Študija, ki so jo izvedli avstralski znanstveniki in v katero so zajeli pet tisoč moških in žensk, je pokazala, da so moški v zvezah z bolj izobraženimi ženskami bolj srečni. Vendar vodja študije Shane Mathew Worner opozarja, da se pravi vzrok za to skriva predvsem v dejstvu, da bolj izobražene ženske zaslužijo več denarja in so bolj zadovoljne s svojim poklicem, kar zelo vpliva za zvezo.

Ženske za gospodinjska opravila porabijo do petkrat več časa.

Evropski moški se morajo bolj ukvarjati z gospodinjstvom, da bi tako razbremenili ženske in prispevali k zmanjšanju plačnih razlik med spoloma.

V poročilu Evropske komisije za leto 2005 piše, da moški v povprečju, ne glede na redno ali začasno zaposlitev, na teden porabi sedem ur za neplačana gospodinjska opravila, medtem ko jim ženske namenijo 35 ur, če so zaposlene začasno, in 24 ur, če imajo polno zaposlitev. To ženskam onemogoča, da bi se posvetile svoji karieri toliko, kot si to lahko privoščijo njihovi soprogi.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je maja znašala 7,7 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot aprila, so danes sporočili iz državnega urada za statistiko.

Pri moških je znašala 6,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot aprila, pri ženskah pa 9,6 odstotka oz. 0,2 odstotne točke manj kot aprila. Maja je bilo registriranih 70.730 brezposelnih oseb, kar je 2,5 odstotka manj kot aprila in 18,8 odstotka manj kot maja lani. V prvih petih mesecih letos je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje v povprečju prijavljenih 75.031 registriranih brezposelnih oseb, kar je 18,1 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju.

V Ustanovi Fundacije Benko so podali kriterije in pravilnik za pridobitev štipendij za učence, dijake, študente ter podiplomske študente.

Za tiste učence, dijake, študente ter podiplomske študente, ki s svojim delom prispevajo k razvoju Prekmurja in širjenju protestantske etike. Fundacijo Benko sta ustanovila zdaj že pokojna Emilija Benko ter Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota.

Občasno zaposlovanje študentov je bilo, je in bo zagotovo tudi v prihodnje pomembno tako za ponudnike takšnih del kot tudi za mlade, ki zaradi različnih razlogov posegajo po njem.

Delodajalci za študente razpisujejo tista prosta delovna mesta, ki jih morajo zaradi nemotenega poteka delovnih procesov v podjetjih zapolniti za krajši čas ali v zelo kratkem času – bodisi da s tem nadomeščajo začasno odsotne redno zaposlene delavce ali pa zaradi občasnih novonastalih potreb v podjetju.
Študentje in med poletnimi počitnicami tudi dijaki želijo z občasnim delom s čim bolje plačanim delom in v čim krajšem času zaslužiti kar največ. Govorimo seveda o mladih, ki si občasno delo poiščejo zgolj med počitnicami.

Po statističnih podatkih se obseg revščine v Sloveniji blago znižuje, in vendar je že dolga leta svobode - politične in ekonomske - še vedno okoli 230.000 Slovencev pod pragom revščine. Vsaka statistika se da poljubno obračati. Lahko rečemo, da je revščine vse manj, kar drži; res je tudi, da je povprečje revščine v EU višje, okoli 16 odstotkov prebivalstva v primerjavi z našimi državljani, ki so se spustili tik pod mejo 12 odstotkov.

Tudi če bi sedanji revščini dodali še 50.000 Slovencev, da bi bilo siromakov skupaj blizu 300.000, bi se še vedno lahko pohvalili, da smo uspešnejši od Evrope. Ob uradnem zmanjševanju revščine nas Karitas prav tako uradno opozarja, da je njenih oskrbovancev vsako leto več. Prav tako smo prebrali, da gre pri nas vsak osmi otrok spat lačen. Trideset odstotkov gospodinjstev si ne more privoščiti počitnic na morju.