Empatija je sposobnost zaznavanja in razumevanja, kaj druga oseba misli in čuti.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Empatija

Empatija je psihološka sposobnost zaznavanja čustev druge osebe, ne da bi s tem podal svoje, ki je tudi združljiva s teorijo uma. Lahko bi se opisala kot čustvena verzija telepatije.

Empatije se je možno naučiti, in sicer na dokaj preprost način:

In tudi Krist nisem

Neverjetno je, da je to sploh treba povedati, ni pa čudno, saj so v svetu, v katerem več kot štiri milijarde ljudi brez kakršnihkoli dokazov verjame in še ritualno veruje v izmišljena bitja, bogove in hudiče, in to bolj kot v resnično življenje, stvari obrnjene na glavo in je Dobro Zlo, Zlo pa Dobro. Verniki verjamejo, da morajo kot slabi ljudje in grešniki iti skozi pekel na Zemlji, da bi lahko očiščeni prišli v nebesa.

Tisti, ki jim to ne uspe, pa bodo končali v večnem peklu. Zato je razumljivo, da je za njih Dobro slabo, saj jim onemogoča, da bi trpeli in odslužili kazen za grehe izgona Adama in Eve iz raja, Jezusovo smrt in še svoje lastne grehe ter z božjim usmiljenjem po nebeških lojtrah splezali v raj.

Vsa negativna čustva stanja duha so ovire na poti do kakovostnejšega življenja. Najškodljivejši od vseh sta čustvi jeze in sovraštva. Zameglita jasno presojo in povzročata skrajno neprijetne občutke, ki prepletajo celo telo, in uničujeta medsebojne odnose na vseh ravneh. Sta tudi pomemben vzrok za stanje telesa in duha ter prezgodnjega umiranja.

Na splošno gledano obstaja več negativnih telesnih stanj, kot so arogantnost, domišljavost, pohlep, ozkosrčnost in pretirana mera ljubosumnosti. Toda jeza, potlačena ali izražena, kakor tudi sovraštvo sta najbolj škodljiva, ker zavirata rast in razvoj altruizma in sočutja in ob tem še ovirata duševno umirjenost in v prispodobi zapackata človeka v celoti.

Hočem! Vem, da je tako prav! Moram iti v to smer! Čutim, da moram narediti tako! Občutek imam, da moram narediti nekaj zase! Kljub temu, da mi vsi pravijo, da ne smem narediti to, jaz vem, da moram tvegati, da moram iti tja, da moram nekaj premaknit pri sebi in v sebi! Vem to! (ženska srednjih let, odločno stoji sredi kuhinje, strm skozi okno uprt pogled, vse telo je napeto, odločeno, vsaka celica ve, zakaj tisti trenutek obstaja, kri teče po žilah, srčni utrip se pospeši, v njenih gibih je odločenost, namera, vedenje staro tisočletja…)

Ah, ne, pa kaj mi je… Kaj to govorim, mislim? Saj vem, saj se ne upam, ne smem! V resnici nočem, potem bo vse drugače! Ah, na smrt se bojim sprememb v svojem življenju. Sedaj je že vse utečeno, rutina, vse je pričakovano. Ampak če bom naredila kaj drugače… joj! Kaj si bodo mislili o meni, moji starši, moj partner, moji otroci, hmmm… kaj šele sosedje?

Komunikacija močno vpliva na kakovost medsebojnih odnosov
Besede so kakor čebele: pikajo ali prinašajo med. Izbirajte svoje besede, kakor izbirate svoje jedi. Če odpreš usta, morajo tvoje besede veljati več kot molk. Bolj pomembno kot to, kar rečemo, je to, kaj drugi slišijo.

Če nimamo težav s sluhom in znamo govoriti, še ne pomeni, da se znamo tudi sporazumevati. Vsaka od uvodnih misli na svoj način govori o tem, kako je v našem življenju komunikacija v resnici pomembna. Z njo vzpostavljamo medsebojne odnose, jih poglabljamo in bogatimo, lahko pa tudi zapletamo in razdiramo. Vsekakor naša komunikacija močno vpliva na kakovost medsebojnih odnosov, od katerih je v veliki meri odvisna tudi kakovost našega življenja.

Najprej se najlepše zahvaljujem Petri, Ani in Darji za prijateljske prispevke za ohranitev mojega doma. Z našimi vesoljci smo že pripravili fantastična darila za vse, ki ste mi pomagali in mi še boste. Zagotavljam vam, da boste skakali od navdušenja, ko boste videli, kaj imamo za vas. Prispevkov sicer ni bilo dovolj, da bi lahko preprečil dražbo, v vsakem primeru pa sem vam za vašo prijazno pomoč zelo hvaležen.

Če do konca te zadeve ne bo dovolj prispevkov, jih bom uporabil za izdajo 1. dela iz serije Pisma Palkijem v tiskani obliki. Vsi, ki ste prispevali, boste dobili svoj brezplačni izvod. Sporočam tudi, da je 1. dražba minila brez kupcev, očitno vsi čakajo na 2. dražbo, ko sodišče močno zniža ceno.

Piše: Gaja

NAJPOMEMBNEJŠI, NAJTRAJNEJŠI IN NAJBOLJ ZAUPEN ODNOS V OTROKOVEM ŽIVLJENJU JE ODNOS S STARŠI. STARŠI SO TISTI, KI LAHKO OTROKU POMAGAJO PRI VREDNOTENJU ŽIVLJENJSKIH DOŽIVLJAJEV IN GA VODIJO MIMO NEVARNIH ČERI ŽIVLJENJSKIH IZZIVOV TER GA POMAGAJO OBLIKOVATI V ČUSTVENO ZDRAVEGA ČLOVEKA. (SHAPIRO)

Mladostniki so ljudje, ki se postopoma poslavljajo od otroškega sveta in počasi vstopajo v dobo odraslosti. Na tej poti se srečujejo s težavami, ki jih morda sami ne bodo znali rešiti. Če tudi vam vaši mladostniki dajejo vtis, da so samozadostni in samozavestni, so v sebi še veliki otroci. Zato je pomembno, da jim nudite topel in varen dom, v katerem se bodo dobro počutili.

Značilna skrajno desničarska politika sovraštva proti drugačnim in svobodomiselnim je bila usodna za Janšo in za SDS. Zdaj bodo imeli štiri leta časa, da razmišljajo, koga bodo izbrali za sovražnika na naslednjih volitvah. Sovraštvo in obtoževanje Goloba se jim ni izplačalo - ravno obratno, pokopalo jih je. Le koga bo Janša našel čez štiri leta in ga razglasil za sovražnika naroda, sebe pa predstavil kot junaka, ki ga bo premagal in obranil slovenski rod pred rdečim zmajem.

Glavna značilnost Zla je uničevanje in ubijanje. Zlo deluje na dva načina - z lažjo in z nasiljem. Laž je teorija Zla, nasilje je praksa Zla. Zlo s škodovanjem in uničevanjem najprej in najbolj škoduje samo sebi, saj gre negativna energija najprej skozi njega in v njem ostane za vedno.

Na slovenski politični sceni obstajata tudi dve svobodi: leva in desna

Dr. Bernard Nežmah o desničarski “svobodi” kot o najbolj svobodni svobodi sploh: “Svobode, ki jo je omenjala novoustanovljena stranka tudi po volitvah, ni mogoče zaznati, oziroma kakršnekoli spremembe v svobodi.«

Nežmah meni, da bodo Slovenci po volitvah težko kaj bolj svobodni kot pred njimi, saj je bila po njegovih besedah svoboda “totalna” pod Janševo vlado, “lahko smo imeli neprijavljene demonstracije, lahko si izpeljal, napisal, izrekel, karkoli si želel, uporabil najhujši besednjak in vse je bilo sprejemljivo.

Vsakdo išče srečo. Resnična sreča je posledica notranje izpolnjenosti. Iskreni ljudje so se od nekdaj obračali k duhovnosti, da bi našli višjo kakovost življenja. V sodobnem svetu smo ujeti v obsedenost z vrednotami, ki temeljijo na prepričanju, da je pomembna količina stvari, ne pa kakovost.

To lahko vklene um v neskončno plitvost. Dandanes sta stres in tesnoba pogosto vsakodnevna stvarnost in celo uspešni ljudje velikokrat postanejo ujetniki svojega uspeha. Več ko imamo, bolj si moramo prizadevati, da to obdržimo, in bolj nam hočejo drugi to odvzeti. To je tako, kot bi se v reki konkurence trudili plavati proti toku.

Nikoli in nikdar ne vsiljujmo svoje poti drugim, kakor tudi ne smemo dovoliti, da bi nam drugi vsiljevali spreminjanje naših nazorov in s tem tudi naše poti. Pravo pot vsakega izmed nas moramo spoznati sami, saj bo samo takšna pot prava. To pa seveda še zdaleč ne pomeni, da smo od rojstva tako bistroumni, da vse vemo in vse poznamo.

Šele z odprtostjo do drugih ljudi in pretapljanja njihovih idej (pametnih, izvirnih) v našo pot, bomo to pot ali ta naš čas oplemenitili in dali več luči našemu življenju. Veliko ljudi je v tem trenutku na razpotju, ne vedo ne kod ne kam, ker jim je ugasnila notranja luč zaupanja, upanja, hrepenenja.

Najprej se najlepše zahvaljujem Mateju s Štajerskega konca, Petri in Simoni ter Mateju s Primorske za prispevke ter Lidiji in Iztoku za podporo pri zbiranju sredstev za ohranitev doma. Za vašo prijaznost vas bom po osvoboditvi Zemlje bogato nagradil.

Glede na to, da je politika izredno pomembna tema za desničarje in verne, saj se že dolga desetletja borijo za Cerkveno državo in da ob tem nikakor ne morejo razumeti in sprejeti, da ima največja večina ljudi v Sloveniji drugačno mnenje, želje in potrebe od njih, naj ponovim, da nisem ne desničar ne levičar in da nisem sovražen do nikogar.

Pišem z vidika karmične politike, ki je namerno razdvojila in skregala ljudi, ter s stališča nove politike iz bližnje prihodnosti, v kateri ni več političnih strank, demokracije in kapitalizma, ampak je v parlamentu samo ena politična skupina politikov, ki prijazno sodeluje in prijateljsko deluje za korist vseh dobrih ljudi.

Takšni in drugačni, prešerni, zamorjeni, pristni, zlagani, skesano posrani ali pa preprosto samo iskreni.... Odnosi...

O, o odnosih bi se dalo razpredati na dolgo in široko, mar ne? Vsak od nas ima svojo zgodbo odnosov. Veselje in žalost, navdušenja in razočaranja, ljubezni in prevare, pristnosti in pretvarjanja, iskrenosti in zlaganosti... vse to smo verjetno že vsi doživeli. In kaj od tega imate raje? Kaj od tega bi, če bi bilo vse idealno, najraje izbrali zase?

No, za vas ne vem, lahko bi samo sklepala, a sama v odnosih izbiram izključno pristno iskrenost. Dovolj mi je mask, dovolj mi je pretvarjanja, dovolj mi je 'hohštaplarije' in sprenevedanja.

O temi hujšanja in zdravega prehranjevanja je bilo napisano že toliko, da se nikomur več ne da brati. Vsak, ki nima željene telesne teže, si nadvse želi shujšati in je v to vložil že veliko energije in poskusil vse mogoče. Ne rabim ponavljati, da je neuspeh in ponovno pridobivanje kilogramov izvor mnogih frustracij in slabe volje.

Zakaj torej dieta ne deluje? Kako je možno, da se človek dokaj redno giba in se drži določenih pravil prehranjevanja, pa je vseeno debel? Po drugi strani pa obstajajo ljudje, ki jih na lastne oči vidimo jesti tortice in čips, ves čas nekaj hrustajo in so tanki in lahki. Je to pravično?

Če imate možnost si vsak dan privoščite sproščujočo kopel oziroma ko se tuširate se imejte pri tem radi. Tako boste vsak dan zapustili svoj dom z dobrimi občutki.

Vsa naša mnenja, odnosi in prepričanja, ki jih nosimo v sebi smo pridobili v preteklosti od naših staršev, starih staršev, učiteljev, trenerjev, vere, knjig in televizije. Vsak ima v svoji notranjosti svoja lastna prepričanja. Vaše prepričanje se razlikuje od mojega.

Ta prepričanja v nas pogosto sploh niso resnična. So samo neka navodila, ki smo jih pridobili od drugih. Ta prepričanja v nas lahko vsebujejo slabo samopodobo. To je lahko negativen odnos do samega sebe. Mi smatramo to kot resnico v sebi, dejansko pa to samo omejuje naš uspeh in srečo ter zmanjšuje našo samozavest.

Leva, na drugi strani pa desna, in še kako besna

Morda vas je presenetilo, da pišem tudi o politiki, saj sem v zadnjih mesecih napisal kar dve seriji člankov o političnem oziroma bolj natančno politikantskem dogajanju v Sloveniji. Dobro je, da veste, da je razumevanje delovanja Karmične organizacije in njenih političnih, ekonomskih, pravosodnih in religijskih sistemov zelo pomembno za osebnostni razvoj, saj boste le tako lahko spoznali, kako so nas karmičarji nalagali in izkoriščali.

V moji knjigi Deklaracija o prihodnosti Zemlje po koncu karmične blokade lahko preberete, kaj je prava politika in s čim se ukvarjajo pravi politiki, ki delujejo za korist vseh. Naj vam povem, da sedanji zemeljski politiki niso niti blizu pravi politiki: ravno nasprotno, še trudijo se, da bi se čim bolj oddaljili in pravo politiko sprevrgli v perverzno politikantstvo.

ALI JE VAŠ CILJ RESNIČNO VAŠ?
Dobro razmislite, kaj si VI resnično želite v življenju in ne, kaj si želijo drugi. Mnogi uresničujejo cilje drugih ljudi in nič ni bolj žalostno, da pri svojih 50. letih ugotovite, da si ne želite živeti takega življenja.

OBLJUBITE SI
Uporabite raje besedo obljuba kot pa cilj. Večina ljudi ne doseže svojih ciljev. Tudi če razmišljate o ciljih, pripravljate sebe za neuspeh, ker je nedoseganje ciljev tako normalno. Ko pa nekaj obljubite, ne razmišljate, da boste nekaj poskusili ali ciljali. Pričakujete, da boste izpolnili obljubo. Ko obljubite nekaj, ki si jo zares želite izpolniti, vaši možgani začnejo delati v smeri vašega cilja.

V tem času, ki ga zaznamuje prehod iz enega tisočletja v drugo, postaja vse bolj jasno, da je kriza, ki jo večina ljudi doživlja kot politično in gospodarsko, predvsem kriza smisla. Čas, v katerem živimo, je čas vse večje tesnobe in občutka izgubljenosti, kajti človeška skupnost je izgubila zmožnost, da bi gradila vizije o ciljih in smereh za razvoj civilizacije.

Poleg vedno očitnejše krize pa v zadnjih letih naletimo tudi na vse številnejše napovedi, da bo naša neposredna prihodnost še bolj dramatična. Na Zahodu so te napovedi povezane predvsem z biblijsko Apokalipso in Poslednjo sodbo. Obenem vse bolj pritegujejo tudi zgodbe o Vodnarjevi in Zlati dobi, Nostradamusove prerokbe in astrologija pa so "obvezno" čtivo za tiste, ki želijo prodreti vsaj v bližnjo prihodnost.

Piše: Sonja Sentočnik v novi Vivi www.viva.si

Pravilnih in nepravilnih odgovorov ni
Gimnazijka Anja je ponosna nase. Pravkar je razredničarki predstavila svoj portfolio z dokazili o svojem napredku na področju kritičnega mišljenja, ki jih je zbirala od začetka šolskega leta. V razgovoru je Anja utemeljila, kaj je izboljšala.

Svojih ugotovitev ni oblikovala na pamet, ampak na osnovi gradiva in prilog v portfoliu – opisov svojega načrtovanja in izpeljave dejavnosti ter samoevalvacij in refleksij, ki jih je o svojih občutjih in novih spoznanjih zapisala po vsaki dejavnosti, ter povratnih informacij, ki jih je pridobila od sošolcev in učiteljev.

Vsi mi, popotniki, velikokrat izgubljamo energijo in čas z navideznimi problemi. Problemi, ki jih ustvarimo sami.

Veliko drobnih težavic se prelevi v resne probleme. Za to ne smemo kriviti drugih, temveč predvsem sebe. Kolikor bolj bomo sprejemali medse z odprtim srcem drobne osrečujoče trenutke, toliko manj bomo dovzetni za težave na naši poti.

Manjši problemi so največkrat zelo hitro prehodnega značaja, saj se velikokrat sami sebi zdimo smešni, ko se obrnemo nazaj in vidimo, za kako nesmiselne in malenkostne stvari smo se razjezili, razburjali ter intenzivno razmišljali in to o problemu, ki ga že naslednji dan ni nikjer več, mi pa smo ogromno energije poslali v nič.

Piše: Ivan Soče

Vsi smo kdaj pa kdaj naredili nekaj, na kar nismo ponosni. Odrasla, suverena oseba postanemo takrat, ko to priznamo in to nehamo počenjati. Odrastemo tedaj, ko ne krademo niti takrat, kadar ni možnosti, da nas dobijo, in ko ne lažemo, čeprav nas ne morejo ujeti na laži. Za prijatelje in vladarje bi morali izbirati odrasle in le častne ljudi.

Mnogi ljudje so nam blizu: sorodniki, sodelavci, sosedje, znanci … Imenujemo jih z različnimi imeni, tistim, ki imajo podobne moralne vrednote, pa rečemo – prijatelji. Niti s sorodniki ne moremo biti prijatelji, če imamo različne moralne vrednote. S prijatelji imamo lahko različne okuse, izobrazbo, premoženje, poreklo, vero, a ne moremo imeti različnih vrednot.

Na predavanjih nenehno ponavljamo o petih najhujših strupih in povzročiteljih bolezni: jeza, žalost, strah, skrb in pohlep.

Tega si nismo izmislili mi. To že tisočletja trdijo vse tradicionalne medicine, le da na zahodu še vedno raje verjamemo, da bolezen prihaja od zunaj, da prileti z bakterijami, na krilih ptičev ali jo gensko podedujemo. Takšen pogled upravičuje našo pasivnost, saj če verjamemo, da so vzroki zunaj, potem je tudi odgovornost zunaj.

Kako čustva zastrupljajo?
Ko rečemo, da nas čustva zastrupljajo, potem to ni le pesniško izražanje. Če ne verjamete, si oglejmo, kako čustva vplivajo na posamezne organe, in morda boste lažje dojeli, kako tesno so povezana z zastrupitvijo telesa.

Piše: Sonja A. Mrak

Sreča se tako kot velika žalost ne more skriti in se kot ogledalo notranjega stanja jasno in nedvomno odraža na našem vedenju. Čeprav si vsi želimo kar največ sreče, moramo vedeti, da se obdobja neizmerne sreče in najbolj temne žalosti neprestano menjavajo in so stalno prisotna v našem življenju.

Skupina psihologov, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskavo pojma sreče, je ugotovila, da sreča ni le trenutni občutek ali ekstaza, ampak je zadovoljstvo, ki ga čutimo daljši čas in se kaže v našem vedenju, delovanju in razpoloženju. Prav tako sreča ni pogojena in ni odvisna od okoliščin, ki nas spremljajo, ampak predvsem od genske komponente, rečeno drugače - ne glede na to, kaj se dogaja v našem življenju, bomo srečni le toliko, kolikor je to zapisano v "naših genih".