Pred poletjem hujša vse, kar leze in gre: mamice, mladenke, deklice v osnovni šoli - Štetje kalorij in minut vadbe, da se znebiš kilogramov in kalorij, ter nalivanje z vodo - Stradanje kot manipulacija s telesom in obvladovanje ega - Stvari lahko uidejo nadzoru, vedo tisti, ki so se izstradali do kosti in so gledali smrti v obraz - Uroševa zgodba kaže, da imajo težave s hrano tudi fantje

"Od zadnjih štirih let sem, če seštejem, skoraj dve preživel po bolnišnicah zaradi težav s hranjenjem. V vsem tem času me je poklicala samo ena sošolka in me vprašala, kako se počutim. Še sedaj mi je ob pogledu na sliko z maturantskega plesa hudo, da bi zajokal. Plesati seveda nisem mogel, saj sem bil celo zadnje leto gimnazije v bolnišnicah. Celo hodil sem tedaj komaj. Na maturantskem plesu sem imel že okoli 40 kilogramov pri 176 centimetrih višine. Vrtelo se mi je, komaj sem obvladoval hojo, vse je bilo prenaporno. Pri manj kot 35 kilogramih sem bil pred smrtjo - prevladala je želja po življenju. Dolgo sem sebi in okolici prikrival, da je z mojim zdravjem nekaj hudo narobe."

Piše: Andreja Paljevec v novi Vivi www.viva.si

Urinoterapija je starodavno zdravljenje, ki ga človeštvo pozna že najmanj štiri tisoč let. Stara metaforična poimenovanja seča, kot so voda življenja, fontana mladosti, živa voda, zlati studenec in eliksir življenja, nam dajejo slutiti, kako zelo so ga čislali v različnih kulturah. Starodavno znanje o terapiji, ki je brezplačna, krepi imunski sistem, nima neželenih učinkov in zdravi natanko to, kar je treba, še ni povsem utonilo v pozabo, zdaj pa je podprto tudi z znanstvenimi izsledki.

Voda življenja skozi raziskave

V 20. stoletju je urinoterapijo prvi populariziral angleški pravnik John W. Armstrong. Napisal je knjigo z naslovom Voda življenja (The Water of Life) in v njej opisal svojo izkušnjo. Preden se je lotil urinoterapije, so ga pestili tuberkuloza, sladkorna bolezen in boleč išias. Hodil je od zdravnika do zdravnika in se držal strogih diet, vendar brez uspeha. Naposled se je odločil za 45-dnevni post, med katerim je užival samo vodo in seč ter si z njim otiral kožo. Po postu je bil za desetletje pomlajen in kar je še pomembneje, vse naštete bolezni so izginile. Še naprej je redno pil seč in začel širiti znanje o urinoterapiji. V četrt stoletja je z urinoterapijo pozdravil približno štiri tisoč ljudi.

Čeprav ideja o shranjevanju zamrznjenih genetskih materialov rastlinskih in živalskih vrst, ki so na robu izumrtja, zveni kot scenarij znanstveno fantastičnih filmov, gre za projekt, ki je na pragu realnosti.

Programi za zaščito ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, živalski vrtovi in konzervatoriji rastlinskih vrst poskušajo zaščititi rastlinsko in živalsko populacijo zemlje. In ravno zaradi tega, da bi se določene vrste ohranile, so potrebne alternative v obliki banke genov.

Ko so rastlinske in živalske vrste ogrožene do te mere, da jih ni več v naravnem okolju, ampak jih lahko najdemo samo v živalskih vrtovih in parkih, raziskovalci na vse načine skušajo priti do alternativnih metod zaščite posameznih vrst.

KAKO Z ALEXANDROVO TEHNIKO VDIHNEMO ZDRAVJE

Frederick Matthias Alexander, rojen leta 1869 v majhnem mestu v Avstraliji, se je v mladosti odločil za igralski poklic. Bil je zelo uspešen, vendar je imel težave z dihanjem in vedno hujšo hripavostjo. Ker mu zdravniki niso znali pomagati, se je začel sam opazovati in proučevati svojo držo pri raznih opravkih in v različnih duševnih stanjih. Po desetih letih proučevanja svojega telesa in drže, kot tudi drugih ljudi, je Alexander ugotovil, da je potreben le majhen gib za izboljšanje stanja. Potegnil je namreč glavo navzgor od telesa in temu je sledila cela hrbtenica.

Pogostost duševnih motenj narašča. Pred desetimi leti so v slovenske psihiatrične bolnišnice sprejeli pet tisoč bolnikov, leta 2001 sto več, leto kasneje pa že skoraj 5400. Še bolj zgovorni so podatki Svetovne zdravstvene organizacije: zaradi duševne motnje se v razvitem svetu vsaj enkrat v življenju zdravi 40 odstotkov odraslih.

Čeprav večina bolnikov samoiniciativno ali ob pomoči bližnjih poišče strokovno psihiatrično pomoč, jih še vedno ostaja nekaj, pri katerih se bolezen tako poslabša, da jih je v bolnišnico treba pripeljati na silo. Osnutek zakona o duševnem zdravju, ki ga v Sloveniji čakamo že deset let in ki naj bi bil tik pred sprejetjem, natančno opredeljuje, v kakšnih okoliščinah se to lahko zgodi, kopja pripravljalcev pa so se lomila tudi pri vprašanju, ali prag za sprejem v psihiatrično bolnišnico dvigniti ali ne. "Duševnim bolnikom ni mogoče pomagati z zmanjševanjem možnosti za neprostovoljno hospitalizacijo, ampak je število neprostovoljnih hospitalizacij mogoče zmanjšati z izboljševanjem pogojev zdravljenja, preventivo in pravočasno psihiatrično pomočjo," pojasnjuje psihiater dr. Andrej Žmitek iz Bolnišnice Begunje. "Tuja praksa kaže, da je ob spremembi zakonodaje, ki je zvišala prag za hospitalizacijo, prišlo do povečanja števila duševnih bolnikov, hospitaliziranih po nalogu sodišča, ker so kršili zakon, in števila duševnih bolnikov v zaporih, kjer razmere za njihovo zdravljenje gotovo niso ustrezne."

Redki so delodajalci, ki bi danes kaj takšnega svetovali mladim dekletom, ki bi rade imele otroke - "Če mlad človek nima službe, ne stanovanja, ne staršev, ki bi mu pomagali, potem seveda ne more biti neodgovoren in načrtovati družine," pravi Marija Šterbenc, predsednica uprave Ustanove Anin sklad - Je sploh še mogoče drseči voz natalitete potisniti navzgor? - Strah pred delodajalci, dragi vrtci, da o cenah otroških oblek in obutve sploh ne govorimo

Znanost je ob projekciji natalitete brezkompromisna. Nekateri strokovnjaki, ki spremljajo demografska gibanja, ugotavljajo, da so se nekatere države ujele v past nizke rodnosti. Menijo, da se bodo države, ki imajo manj kot 1,5 otroka na žensko, težko rešile, in nekatere projekcije kažejo, da bo število prebivalcev v mnogih državah že do leta 2050 precej nižje. V Avstriji, denimo, bi bilo tako samo dobrih šest milijonov prebivalcev (zdaj jih je skoraj osem milijonov). To postavlja Slovenijo, kjer je bilo leta 2004 le 1,22 otroka na žensko, v sila neprijeten položaj ...

Ljudje, ki so zaradi narave svojega dela prisiljeni k nenehni prijaznosti, imajo nekoliko povečano nevarnost depresije.

Psihologi s frankfurtske univerze so preučili več kot 4000 zaposlenih in ugotovili, da so v največji nevarnosti ljudje, zaposleni v službah za različne usluge in tisti, ki strežejo stranke.

Profesor Dieter Zapf je povedal, da so v največji nevarnosti stevardese, prodajalci in osebje najrazličnejših telefonskih centrov.

Po izsledkih ankete o odnosu prebivalcev do zdravstvenega sistema v svoji državi, ki so jo konec lanskega leta opravili v 12 državah centralne in vzhodne Evrope, med drugim tudi v Sloveniji, so Slovenci v primerjavi z drugimi državami med zadovoljnejšimi in bolj zdravimi. Rezultati ankete sicer kažejo, da so najbolj zadovoljni v Avstriji, sledi ji Ukrajina, na tretjem mestu pa sta se skupaj znašli Češka in Slovenija, so sporočili iz družbe GfK Gral-Iteo, ki je opravila anketo v Sloveniji.

Znanstveniki so naleteli na dokaze o tem, da so ljudje že pred 9000 leti redno obiskovali zobozdravnike.

Zobje prazgodovinskih ljudi, ki so jih našli na pokopališču v Pakistanu, kažejo jasne znake, da so njihovi lastniki za časa svojega življenja vanje vrtali.

Skupina raziskovalcev z univerze Poitiers v Franciji je našla skupno 11 komadov vrtanih zob s permanentnimi kronami, na enem izmed njih so celo vidne sledi odstranjevanja zobnega kamna in rezanja v zobno steno. Na štirih zobeh so našli sledi razpada zob, kar je bila posledica neprimernega zdravljenja.

Med drugim so znanstveniki v najdišču odkrili svedre, izdelane iz kosti, školjčnih lupin, biserov in turkizov.

Na Lekarniški zbornici trdijo, da obstajajo razlogi, zaradi katerih postopki v omenjenem zakonu ne omogočajo naročanja zdravil v javnih lekarnah, dosledno upoštevanje omenjenega zakona pa po njihovem lahko privede do motenj v preskrbi z zdravili.

Življenje stalen je napad na sebe samega!
Nekdo si ves čas nohte grizel bo do živega,
spet drugi s cigaretnim dimom si bo pljuča žgal,
cirozo jeter tretji s pitjem bo pritegoval,

četrti z vilico in z žlico si bo kopal grob,
zadolževal se peti bo, ker domišljav je snob,
z drogo šesti na možgane izvedel bo napad. -
Vse to zato, ker sebe samega nič nima rad!
------------

Vsak človek ima pravico, da si svobodno oblikuje in razvija svoje dobre, pa tudi slabe navade. Če neko misel ali dejanje dovolj dolgo ponavljamo, bomo dosegli ravno to - namreč navado v obliki prisilnega delovanja. To delovanje se bo kmalu preobrazilo v zahrbtno zasvojenost, ki se je ne bo več moč rešiti, ali pa le z veliko težavo, kajti zasvojenosti praviloma sodijo med slabe navade, ki so še posebno trdovratne!

Med ljudmi je zavel svež veter in marsikomu prinesel zanimanje za vegetarijanski način prehranjevanja. Nekateri se sicer še plašno ozirajo za stališči uradne medicine, ki še vedno grozeče žuga s prstom in svari pred pomanjkanjem železa, beljakovin, vitamina B12..., kljub temu, da so iz raznih virov dostopne verodostojne informacije o tem, kje te snovi najti tudi v brezmesni hrani; obenem pa neprizadeto molči o izsledkih raziskav, ki jasno dokazujejo, da je meso ne samo nepotrebno, temveč tudi zdravju škodljivo. Tudi prek medijev se vrstijo polemike: vegetarijanstvo da ali ne.

Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, je posvečen zdravstvenim delavcem in poteka pod geslom Skupaj delamo za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) želi ob letošnjem svetovnem dnevu opozoriti na globalno krizo na tem področju, ki se kaže v pomanjkanju kadrov zaradi dolgoletnega preskromnega vlaganja v izobraževanje, usposabljanje, plače, delovno okolje in vodenje.

Kitajski znanstveniki zatrjujejo, da so našli poceni in hiter način za zaščito pred okužbo z virusom ptičje gripe - H5N1.

Do uspeha so prišli z uporabo starodavne metode proizvajanja protitelesc pri konjih, za katera naj bi se izkazalo, da miši učinkovito zaščitijo pred virusom.

Jiahai Lu z univerze Sun Yat-sen v kitajskem mestu Guangzhou je pojasnil, da je konjem večkrat vbrizgal cepivo za zaščito kokoši pred virusom H5N1 in jih prisilil k proizvajanju protitelesc. Nato so strokovnjaki konjem odvzeli vzorce krvi in iz nje izločili protitelesca ter jih ločili, da bi se izognili pretiranim stranskim učinkom pri ljudeh.

Opomba: informacije, ki jih vsebuje to poročilo so vzete iz 6. poglavja knjige: Sang Whanga 'Reverse Aging'.

Hrana se, potem ko jo prebavimo, nalaga znotraj naših celic in tkiv kot odpadna snov. Naš življenjski stil pa nam onemogoča, da bi se le-teh popolnoma rešili. Akumulacija teh odpadnih snovi je v bistvu proces staranja. Zatorej, da bi ta proces obrnili v nasprotno smer, moramo iz našega telesa izločiti odpadne snovi.

Kot je bilo rečeno v 3. poglavju, so ti odpadki kisli, s čimer naše telo postopoma postaja kislo.

Upočasnjevanje in zaviranje staranja tako poteka v dveh korakih: kemičnem in fizičnem.

Prvi korak je namenjen temu, da se telo znebi kislih odpadkov v krvi in celičnih tekočinah na varen in lahek način. Drugi korak zajema načine, kako fizično dobiti stare zaloge odpadnih snovi v krvni obtok, od koder jih lahko izločimo iz telesa.

Obstaja več načinov, kako upočasniti staranje. Nekatere že poznamo, nekateri so pa novi, toda veliko lažji kot nam že doslej znani. Poznane metode so alkalne diete (vegetarijanska dieta, makrobiotska dieta, itd.), kar spada pod kemičen način, in telovadba, ki predstavlja fizičen aspekt.

Ljudje se med seboj razlikujemo v marsičem. Ena od razlik je tudi ta, da nekdo potrebuje več spanja, drugi manj. Včasih je veljalo pravilo, da se naše telo »navadi« na manj spanja. Danes vemo, da to ne drži.

Človek mora na dan spati najmanj sedem ur. Vse kar je manj od sedmih ur, je zdravju škodljivo in bo imelo posledice kasneje. Čeprav ne čutimo zaspanosti, nam dve neprespani noči ali več noči, ko smo spali manj kot šest ur, povzroča okvaro možganske funkcije.

Pritegnila me je zanimiva raziskava dr. Hansa P. A. Van Dongena iz univerze Philadelphija.
Za raziskavo je izbral 48 prostovoljcev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine, trajalo pa je štirinajst dni. Vsaka skupina je imela svoj ritem spanja. Prva skupina je spala 4 ure, druga 6 ur, tretja 8 ur na dan in četrta, ki ni spala niti ure v treh dneh.

Zdravniki pozivajo k več raziskavam, ki bodo pod drobnogled vzele vpliv deodorantov na razvoj raka na dojkah.

Najnovejša študija je namreč pokazala, da so kemikalije, ki so prisotne v deodorantih, sposobne prodreti skozi kožo in posnemati oestrogen - proces, za katerega je znano, da povečuje nevarnost razvoja raka na dojkah.

Dr. Philippa Darbre z univerze Reading k nadaljnjim raziskavam poziva različne znanstvenike, da bi z njihovo pomočjo strokovnjaki lahko ocenili, ali takšen proces dejansko povečuje možnosti razvoja bolezni.

Z današnjim dnem bo začel delovati svetovalni telefon "CINDI pomoč pri opuščanju kajenja". Kadilkam in kadilcem, ki se ne odločajo za organizirane oblike odvajanja od kajenja v zdravstvenih domovih, potrebujejo pa podporo v času odvajanja oziroma iščejo nasvet, kako opustiti to razvado, bo telefonska številka 01 230 73 70 na voljo vsak ponedeljek, sredo in petek med 17. in 20. uro.

V novih Misterijih www.misteriji.si

Človek že od nekdaj poizkuša razvozlati skrivnost spočetja in rojstva

Razkriti skrivnost rojstva pomeni razvozlati posebno govorico, s katero bodoči otrok komunicira s "planetarnimi božanstvi". Seveda pa moramo najprej dokazati, da se dialog med nerojenim otrokom in kozmičnimi silami dejansko vzpostavi. Če to drži, to pomeni, da otrok vsaj delno vpliva na porod. Po mnenju znanstvenika Michela Gauquelina, ki je na to temo opravil obsežno raziskavo in napisal tudi knjigo, naj bi fetus dejansko imel odločilno vlogo.
Avtor mehanizme poroda primerja z delovanjem avtomobila. Kdo zažene motor in kdo z njim upravlja? Zakaj se nekega dne, devet mesecev po spočetju, materin organizem loči od bitja, ki ga je vse dotlej varoval v svojih nedrjih?

Kot v svojem delu pojasnjuje Gauquelin, so številne raziskave uspele razvozlati skrivnost ure rojstva. Še posebej zanimiv je naslednji paradoks: človeški organizem poizkuša vsak tujek izločiti iz telesa, zaradi česar mnoge presaditve ne uspejo, plod pa se v materinem telesu ohrani devet mesecev. Potemtakem mora obstajati neke vrste fiziološka zavora, ki to omogoča. Če omenjeni mehanizem skušamo ponazoriti z avtomobilom, lahko rečemo, da se tudi avto ne more spustiti po hribu, če je zavora dobro zategnjena. Torej se lahko upravičeno vprašamo, katera fiziološka zavora omogoča, da se nekega določenega dne, ob določeni uri, začne porod. Tako kot vozilo potrebuje motor, tudi otrok potrebuje "nekaj", kar mu omogoča, da ob določenem času pride iz materinega telesa. Tisti "nekaj" je nedvomno materin uterus ali maternica. Kot je znano, je maternica močna mišica, ki s svojim močnim krčenjem predstavlja gibalo poroda. Toda kdo, ali bolje rečeno kaj je tisto, kar sproži maternične popadke in vodi porod? Je to fetus?

Vabimo vas, da se 4. 4. 2006 ob 18 uri v Grand hotelu Union, v Modrem salonu udeležite javne tribune, ki jo soorganiziramo predstavniki Junijske liste (glej:www.junij.si), Slovenske zveze za tobačno kontrolo (glej: www.tobak-zveza.org) in predstavniki nekaterih študentskih organizacij, ki delujejo na področju tobačne kontrole.

V letošnjem letu bomo izvedli skupaj z drugimi sorodnimi organizacijami, ki jih bomo vabili k skupnemu delovanju, predstavitve o tobačnem evru. Aktivnosti se bodo zaključile predvidoma 31. 5. 2006, ob svetovnem dnevu brez tobaka.

Sodobna ženska je pogosto postavljena pred dejstvo: otrok ali kariera? Bild poroča o pojavu najnovejšega testa, ki ga bo v prihodnje lahko opravila vsaka predstavnica nežnejšega spola.

Odgovore na vprašanji, koliko časa naj ženska odlaša z materinstvom in kako dolgo bo tiktakala biološka ura, so sedaj našli znanstveniki univerze v Sheffieldu v Veliki Britaniji, ki so razvili nov test plodnosti. S tem testom lahko ženske prvič preizkusijo, kako dolgo bodo sposobne dobivati otroke.

Vsi, ki jih pred poletom z letalom preplavi strah, lahko svojo fobijo omilijo s pravilno tehniko dihanja, trdi Nemško združenje psihiatrov. Ljudje, ki jih je strah potovati z letali, bi morali tik pred poletom globoko vdihniti, takoj močno izdihniti, nato pa počakati šest do deset sekund brez dihanja. Nemški znanstveniki so ugotovili, da takšna tehnika dihanja sprošča mišice in odvrača misli od strahu. Predsednica združenja Christa Roth-Sackenheim svetuje vsem, ki jih je pred letenjem strah, naj neposredno pred potovanjem nikar ne uživajo alkohola ali pijač s kofeinom, kot so kava, črni čaj in kokakola, saj to samo še poveča občutek vznemirjenosti.

Piše: Bono Baršek

V prejšnjih člankih smo skušali razložiti, da se je nekje v času Atlantide začel padec človeštva v temo pozabljenja, s tem, da so bili ljudje s posebnimi postopki odrezani od svojega bistva (duše ali notranjega boga), s čimer je bilo omogočeno, da človekovo auro in telo pričnejo nadzorovati tuja bitja, ki jih imenujemo astralna bitja.

To izgleda takole: vsak ima svoje energetsko polje, v katerem so energije različnih frekvenc in vzorcev, ki skozi čakre ustvarjajo življenje. Razložimo drugače: skozi naboj energetskega polja si človek sam odreja svoje življenje in je zanj absolutno sam odgovoren. Vsak je odgovoren zase in svoje življenje v vseh najmanjših podrobnostih, saj naboj njegove aure oddaja določeno energijo, življenje pa je podoba te energije.

Zato pravijo mojstri, da je vse samo iluzija. Iluzija zato, ker si s svojimi podzavestnimi in zavestnimi mislimi ustvarjamo pogoje življenja sami. Smo projektanti in projektorji, naše življenje pa je film, ki ga ustvarimo in en del nas v njem tudi igra glavno vlogo. Bitje, ki to ustvarja, seveda ne more umreti, razen v redkih primerih, ko se tudi duša razprši na pradelčke, iz katerih potem nastane nekaj čisto drugega.