Ponos me navdaja, ko tole berem.

Po današnjih pravilih in birokraciji, tisti, ki smo bili otroci v 50ih,
60ih in 70ih, sploh ne bi smeli preživeti.
Ko smo vozili kolo, nismo uporabljali čelad, kar se tiče varnosti, smo
imeli samo kakšno odbojno steklo na kolesu.

Ko smo se kot otroci vozili v avtomobilih, nismo imeli varnostnih pasov,
zračnih blazin, stranske zaščite. Vožnja na prvem sedežu je bil ponos.


Naše igrače so bile so bile obarvane z barvo na osnovi svinca, ki pa so
bile takoj ko smo jih dobili v roke polizane in ?prežvečene?

V naših časih stekleničke z zdravili niso imele varnostnih pokrovčkov,
ni bilo zaščite električnih vtičnic, oblog vogalov vrat, vogalov mizic
in zaščite proti odpiranju omaric.

Slišim notranje, božansko drevje rast

Po "Kurji vasi" se razširi glas,
o potujočem mojstru,
ki uči skoz' dih poslušat,
notranje, božansko drevje rast,
in tako nanese,
da pride ta mojster v "Kurjo vas",
da zbranim o tem notranjem učenju,
pove nekaj naglas.

Preden mojster sploh kaj spregovori,
ga "Kurjeglavski" ravnatelj,
v imenu vseh "Kurjeglavcev" nagovori,
da so to ene navadne bedaste stvari,
in da v Kurji vasi, ne verjame prav nihče,
da se res da, skoz' dih poslušat,
notranje, božansko drevje rast.

»Res je,«
zavzdihne potujoči mojster in gre.

Nihče ne more reči, da civilizacija ne napreduje, saj nas v vsaki vojni ubijajo na nov način.
Rogers

Ni ugodnosti v naši sodobni civilizaciji, ki ne bi bila vzrok neki neugodnosti.
Gibran

Civilizacija je neizogibno povečanje nepotrebnih potreb.
Twain

Kadar nas hočejo bogovi kaznovati, uslišijo naše molitve.
Wilde

Če se iskreno želite izogniti trpljenju, opustite vsak slab namen do drugih bitij.
Milarepa

Mnogi mojstri so imeli v zgodovini zaradi svoje iskrenosti in govorjenja resnice, v družbi, v kateri so živeli hude težave.
Tudi Kabir, pred petsto leti, ni bil prav nobena izjema, kar priča tudi naslednja njegova pesem, ki pa je, še kako aktualna celo danes, prevedena v slovenščino prvič
in izključno samo zate, :)

Nimaš pravice

Razum,
ti nimaš nobene pravice,
ustvarjati vso to zmedo.

Ljudje, ki ne morejo videti Boga,
ponujajo rože svojim idolom,
idolom, ki so jih izklesali,
s svojimi, lastnimi rokami.
K tem idolom se potem obračajo,
in jih prosijo za sadove.

Ljudje verujejo v bogove in angele,
verujejo v romanja na sveta mesta,
in kopanja v svetih vodah,
ampak ko so utrujeni,
se pritožujejo.

To telo je začasno,
tudi ta svet, je začasen.
To začasno, moli v začasno,
kako lahko dobiš maslo,
od krave, ki ne daje več mleka?

Samo ta iskrenost, doseže stvarnost,
preganja vse, kar ni resnično.
Kabir pravi:
»Kjerkoli je ta iskrenost,
tam je, kjer jo boš našel«


Stojan Svet

Naša dolžnost je izoblikovati značaj...
Največja in najbolj enkratna mojstrovina našega življenja je živeti pravilno.
Vse drugo - vladati,
kopičiti zaklade, graditi -
so kvečjemu neznatni priboljški in okraski.

Michel de Montaigne

Glasno trkanje je zdramilo iskalčevo srce.

»Kdo je?« je prestrašen vprašal iskalec.

»Jaz sem, Resnica,« se je glasil odgovor.

»Ne bodi smešna,« je rekel iskalec, »Resnica govori v tišini.«

To je uspešno ustavilo trkanje – v veliko olajšanje iskalca. Ni pa vedel, da je bilo trkanje posledica prestrašenega bitja njegovega srca.

Resnica, ki nas osvobaja, je skoraj vedno
Resnica, ki je raje ne bi slišali.
Ko torej rečemo, da nekaj ni resnično, s tem
prepogosto mislimo:
»Tega ne maram.«

Anthony De Mello

Sogyal Rinpoche

Moja vera je živeti – in umreti – brez obžalovanja.
MILAREPA

Za današnji svet lahko z grenkobo priznamo, da večina ljudi v njem umre nepripravljena na smrt – tako kot je tudi živela nepripravljena na življenje.

Na svetu ni kraja, kjer nas smrt ne bi staknila – pa najsi se še tako vneto oziramo okrog sebe, kakor kadar se znajdemo v kaki neznani in sumljivi deželi…. Če bi bilo kje kako zavetje, kamor bi se lahko umaknili pred udarci smrti, se jaz še malo ne bi pomišljal skriti vanj… Seveda pa je norost že sama misel, da bi ti kaj takega uspelo….

Ljudje prihajajo in odhajajo, tekajo sem in tja in plešejo, nihče pa nikoli ne zine niti besedice o smrti. Vse lepo in prav. Toda ko smrt vendarle pride – po nje same ali pa po njihove žene, otroke ali prijatelje – in jih zaloti iznenadene in nepripravljene, kakšni viharji čustev jih zajamejo, koliko je krikov, gneva, obupa!…

Nekaj odlomkov iz knjige Juliana Johnsona Pot mojstrov (Joga Slišnega Življenjskega Toka)

Da boš pisal dobro, se izražaj v jeziku povprečnih ljudi, a misli kot modrec. – Aristotel

Duša odleti v trenutku, ko se nam zazdi, da držimo v rokah njen svetlikajoči blesk in ostanemo sami še z enim mrtvim metuljem, ki ga dodamo veliki zbirki. – Šri Krišna Prem

Vadba joge iz gole radovednosti ob iskanju novih občutij in psihičnih moči je napačna in se kaznuje z neuspehom, psihično neuravnoteženostjo ali čim hujšim. Nihče naj ne prosi za posvetitev v skrivnost duhovnosti iz nečimrnosti, kajti zagotovo bo sledila katastrofa. – Brunton

Bitko življenja je treba dobiti, ne pa bežati od nje. Stroga osamitev v gorske votline prav tako ne prinese notranje ravnodušnosti do minljivega sveta pojavnosti. Le odvezanost obrodi vrtnice resnične modrosti. – Šri Krišna Prem

Kadar pišeš knjigo, razkrivaš tudi svojo skrivnost, a bralec mora občutiti, kot da odkriva lastne misli: takšna je tudi avtorjeva želja.

Bog šepeta v uho vsakega srca, toda vsako srce ga ne sliši.

Menih je nekoč rekel Faketsuju:
»Nekaj, kar sem te nekoč slišal reči, me je zbegalo, namreč, da se da resnica posredovati brez govorjenja in brez molčanja. Ali bi to, prosim, razložil?«

Faketsu je odvrnil:
»Ko sem bil še fant v južni Kitajski, ah! Kako so ptiči peli spomladi med cvetjem!«

Mislim,
zato se ne zavedam.
V trenutku, ko mislim,
prebivam v NEREALNEM svetu
abstrakcije
ali preteklosti
ali prihodnosti.

Anthony De Mello

Življenje je podarjeno vsakomur, ki je zrel za to.
Življenje je preprosto – sami si ga otežujete.
Potrebno je zaupati, saj je to eden glavnih načinov, kako biti srečen v življenju.
Ne mislite, da je samo dobro za vas dobro.
Ne razmišljajte preveč o prihodnosti – bodite tu in sedaj.
Na vaši poti so ovire, ki jih najbolj potrebujete za osebno rast.
Rešujte probleme, s katerimi se srečujete, a nikar ne obupajte, kajti vedno je rešitev že pripravljena.
Lepota življenja je v spoznavanju sveta, drugih in sebe.
Tudi ko ste srečni, lahko izgubite pravo pot.

TEDAJ je dejala Almitra: Spregovori nam o Ljubezni.

On pa je dvignil glavo, pogledal ljudstvo in tišina se je razlila mednje. In z močnim glasom je začel:

Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite,
čeprav je njena pot strma in težka.
In kadar vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite,
čeprav vas utegne meč, skrit med njenim perjem, raniti.
In kadar vam govori, ji verjemite,
četudi vam njen glas pretresa sanje, kot vam sever pustoši vrtove.

Kajti tako kot vas ljubezen krona, vas mora tudi križati.
Pripomore vam k rasti, a vas tudi oklesti.
Tako kot se vzpne do vaših višin in vam boža najtanjše veje, ki trepečejo v soncu,
bo prodrla tudi do vaših korenin in jih stresla tam, kjer se oklepajo zemlje.

Ko boste gledali gosi, kako letijo razvrščene v obliki črke »V«, se boste morda vprašali, ali je kakšna znanost že odkrila, zakaj letijo tako. Vsaka ptica ustvarja z mahanjem kril vzgon za tisto, ki leti tik za njo. Z letenjem v obliki črke »V« zmore jata leteti vsaj za 71 odstotkov dlje, kot bi posamezna ptica, če bi letela sama.

Ljudje, ki imajo isto usmeritev in občutek skupnosti, lahko pridejo do svojega cilja hitreje in lažje, ker potujejo s pomočjo potisne sile drugega.

Kadar kaka gos zavije iz razvrstitve, takoj začuti zračni upor in odpor do samostojnega letenja ter se hitro vrne v jato, da izkoristi vzgonsko silo ptice pred seboj.

Če bi imeli ljudje toliko pameti kot gosi, bi ostali skupaj z ljudmi, ki gredo v isto smer kot mi.

INTI CESAR MALASQUES

Mati Zemlja, mi smo tvoji otroci, Mati.
Prisluhni naši molitvi, Mati, prisluhni naši pesmi.

Na ta svet smo prišli, Mati, iz tvoje maternice,
da bi na tem svetu živeli v harmoniji.
In ne vem, zakaj, Mati, se danes bojujemo in uničujemo tebe.
Prosim, Mati, živeti hočem v harmoniji s teboj.
Pomagaj mi, Mati, razumeti sebe in razumeti tebe.
Ne želim se bojevati s tabo, Mati.
Prosim, prosim, Mati, pomagaj mi, da bom živel v harmoniji s tabo.
Prosim.

Mati, prosim te – naj človeštvo poučujem.
Naj jih vodim, naj jih vodim, Mati.
Naj jim povem, Mati, da se morajo učiti od ženske.
Tako bodo vsaj vedeli, kako ravnati s teboj.
Vedeli bodo, kako biti del življenja, Mati.
Zato te prosim, Mati, naj ponesem sporočilo, Mati, po vsem svetu.
Da te bomo rešili, Mati.
Da se bomo lahko naučili ljubezni do tebe, Mati.
Prosim, Mati, prisluhni moji molitvi.

Nato je rekel bogataš: O Daru nam spregovori.

In je začel:

Malo dajete, ko dajete le od svojega bogastva.
Resnično dajete šele takrat, ko dajete del sebe.
Kaj pa je vaše premoženje, če ne le kup šare, ki jo ljubosumno hranite iz strahu pred stisko jutrišnjega dne?
In ko pride jutri? Kaj jutrišnji dan prinese preveč skrbnemu psu, ki zagrebe kosti v sipki pesek, ko spremlja romarje v sveto mesto?
Mar ni strah pred revščino že revščina?
In strah pred žejo ob polnem vodnjaku že neugasljiva žeja?

Pastor Ron je imel pridigo, v kateri je vero povzdignil v jagodo okusnico vseh katoličanov:

»Žalostno srce, skeleča duša, razočaran ali osamljen duh – za kristjana pomeni vera v Boga izhod iz takšne izkušnje. Poklicani smo za to. Vsi smo med seboj povezani in drug od drugega odvisni. Vsak izmed nas je varuh svojega brata. Potrebujemo drug drugega, včasih v vlogi jagode okusnice.«

Jagode okusnice?

Obstaja sadež, imenovan Richardella dulcisica, ki pa bi mu lahko nadeli ime 'jagoda okusnica'. Ko ta sadež zaužijemo, z okušalnimi brbončicami zaznamo vse, kar koli zaužijemo (celo odvratno hrano), kot sladko in okusno. Prvobitna plemena pogosto uporabljajo ta sadež, da laže prenašajo sestavine v svoji prehrani, ki jih drugače morda ne bi mogli niti zaužiti, tako da pri tem celo uživajo.

Resnična skrivnost uspeha je ljubezen. Dovolj moramo ljubiti sami sebe, da se zavemo, da smo vredni uspeha. Verjeti moramo, da ljudje okrog nas želijo, da bi v življenju uspeli in da naša zmaga le podpira njihovo. Zavedati se moramo, da Bog želi, da bi bili srečni na vseh področjih svojega življenja. Razumeti moramo, da ni potrebe za bojevanje, napor ali življenje v bolečini in pomanjkanju. Takšni peklenski pogoji niso nič drugega kot znamenje, da moramo kreniti po drugi poti. Ne smemo biti zadovoljni z ničemer, kar bi bilo manj kot celotno in sveto obilje pri zdravju, razmerjih z drugimi ljudmi in preživljanju. Nismo se rodili, da bi s kurami brskali po gnoju, temveč da bi letali z orli.

Alan Cohen

Kdo smo mi, da ne bi drugim kazali dobro, da smo pričakovali dobro? Naš največji strah je ta, da smo neizmerno močni. Plaši nas naša svetloba in ne naša tema. Sprašujemo se, kdo sploh smo, da si dovolimo biti tako genialni, čudoviti, nadarjeni in neverjetni. Pravzaprav, da, kdo pa sploh si, da vse to ne bi smel biti?

Božji otrok si. S tem, da ne počneš velikih stvari, ne koristiš svetu. Prav nič prosvetljenega ni v tem, če se zapreš sam vase, zato da se ljudje okrog tebe ne bi počutili negotove.

Rojeni smo bili, da v nas samih jasno pokažemo božjo slavo. Ta slava se ne nahaja samo v nekaterih ljudeh, pač pa v vsakem izmed nas. In ko dopustimo goreti našo lastno luč, nezavedno tudi drugim ljudem dovolimo, da storijo enako.

Ko se osvobodimo svojega lastnega strahu, naša prisotnost samodejno osvobodi tudi druge.

Nelson Mandela

Vse, kar smo, je posledica naših misli; v njih temeljimo in iz njih smo nastali.

Če človek nekaj govori ali počne s slabo mislijo v srcu, bo šla bolečina za njim kot kolo voza za parkljem vola, ki ga vleče. Če pa človek nekaj govori ali počne s čistim srcem, bo z njim hodila sreča kot senca, ki ga nikdar ne zapusti.

S premišljenostjo, zadržanostjo in samoobvladanjem si moder mož ustvari otok, na katerem ga nobena povodenj ne doseže.

Človek doseže večjo zmago, če premaga samega sebe, kot če bi šel tisočkrat v boj proti tisoč sovražnikom.

Dobri ljudje se bleščijo iznad svojih del kot vrhovi Himalaje.

DHAMAPADA

Moški je prišel k rabinu in rekel:
»Oh, rabin, grešil sem. Obrekoval sem svojega prijatelja. Trosil sem laži o njem in širil lažne govorice. Toda sedaj mi je žal za vse, kar sem storil in kar sem rekel. Kako lahko dosežem odpuščanje?«

Rabin ga je pozorno pogledal in rekel:
»Vzemi to blazino, ki je napolnjena s perjem, in pojdi na mestni trg. Tam jo razreži in pusti, da perje odleti z vetrom. To bo tvoja kazen za zlobne besede, ki si jih govoril.«

Čeprav so rabinova navodila moža precej presenetila, je naredil, kot mu je ukazal. Potem se je vrnil k rabinu in ga vprašal:
»Naredil sem, kot ste mi naročili. Mi je zdaj oproščeno, ker sem obrekoval svojega prijatelja?«

Rabin pa je odgovoril:
»Ne, ni ti še oproščeno. Opravil si šele pol naloge. Najprej si perje stresel v veter. Zdaj pa pojdi in poberi vsako pero posebej.«

Nauk te zgodbe je, da imajo besede, ki jih govorimo, moč, da odmevajo zelo daleč. Škoda, ki jo povzročijo, pa je lahko nepopravljiva in zaznamuje celo življenje.

odlomek iz Zgodbe o ljubezni in darovanju(Bettie B. Youngs)