Vem, da govorim, tisto kar mislim,
vendar to, kar mislim, ni tisto, kar vem.

Paradoks našega časa skozi zgodovino je, da imamo boljše zgradbe, a slabše živce, širše ceste, a ožje gledišče. Potrošimo več, a imamo manj, kupujemo več, a uživamo manj. Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a manj časa.

Imamo več diplom, a manj razuma, več znanja, a manj razsodnosti. Več strokovnjakov, a kljub temu več problemov, več medicine, a manj zdravja. Pijemo preveč, kadimo preveč, trošimo nesmotrno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, preveč se jezimo, prepozno ležemo, vstajamo preveč utrujeni, beremo premalo, gledamo preveč TV in molimo preredko. Pomnožili smo nase imetje, a zmanjšali svoje vrednosti. Govorimo preveč, ljubimo preredko, sovražimo prepogosto.

Naučili smo se, kako preživeti, ne pa kako živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom. Prišli smo vse do Meseca in nazaj, a težko nam je iti čez cesto, da bi spoznali novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Napravili smo velike stvari, ne pa tudi boljših stvari.

Očistili smo zrak, a onesnažili dušo. Obvladamo atom, ne pa tudi svojih predsodkov. Pišemo več, a se naučimo manj. Planiramo več, a dosežemo manj.

Največja revščina,

osebna in sveta,

je revščina duha,

revščina navdihnjenega diha.


stojči Stojan Svet

V vsakem človeku so 'nebesa in pekel, večno in zemeljsko, svoboda in ujetništvo'. Če človek usmeri pozornost na zemeljsko, je deležen zemeljskega. Če usmeri pozornost na Duha, je deležen Duhovnega, katerega moč, modrost in ljubezen so mu potem podarjeni. Tako te moči v njem delujejo vedno močneje, kolikor bolj se seveda za to odpira. Tako se duša postopoma osvobaja iz mreže telesnosti. Njene sposobnosti se razvijajo toliko, kot se osvobaja zahtev telesa, dokler v nadaljnem procesu, v nekem trenutku, končno ne postane orodje duha.

Mnogim iskalcem resnice se zgodi, da pomešajo psihični in duhovni razvoj, kar se vidi iz današnje duhovne ponudbe, ko ezoterično notranje znanje postaja vse bolj podobno sodobni psihologiji. To pa ima za posledico zastoj ter samoprevaro. Ker je danes na svetu v obtoku velika ponudba duhovnih poti in sistemov, je s tem tudi nevarnost, da se iskalec v njej izgubi, večja. Zato je naš namen ravno v tem, da čim bolj in na jasen način pojasnujemo duhovno pot, da tako s tem premnogim prihranimo razočaranja in napačna učenja.

Pusti, da teče moje življenje, kakršno je,
v smeri, ki jo hoče slediti.
Obdrži svoje znanje, svojo filozofijo, svojo duhovnost,
svojo znanost, svoje socialno vedenje, svojo religijo.
Naj moje življenje teće kot otrokovo,
naj letim kot ptice,
naj ostanem nedolžen in neuk.

Ne potrebujem tvojega znanja.
Rad se potikam po džungli.
Naj pojem s pticami, ne zaustavljaj me.
Naj se smejem v živobarvnem vrtu življenja.
Naj tekam med šelestečim listjem.
Naj uzrem naravo ob sončnem vzhodu,
naj me listi gozda, voda potoka, čisti zrak hranijo.

.....Glasovi postanejo redka dragocenost:kotaleči kamen,
ki ga je sprožil gams pri prečenju,
krik kavke,
blejanje gorske ovce na strmem pobočju.
Verjamemo,da je ta mogočni,
tihi svet prvi hip marsikomu danes breme.
Preveč smo navajeni bega v hrup,
da ja ne bi prišli do sebe in se ne bi razkrilo,
kar je bilo odrinjeno in se nerešeno zarilo globoko v dušo.
Toda ta veličastni molk je prvo zdravilo,
ki so ga gore pripravile za nas,razdražene,zmedene,
iztirjene in površne ljudi.
Kdor hoče slišati sporočilo gora,
se mora prepustiti temu zdravljenju.
Najbrž ni bilo vzgojno
prizadevanje človeštva še nikoli tako gostobesedno kakor danes.

Iskanje Boga je kot iskanja sonca
z baterijsko svetilko in zavezanimi očmi
sredi jasnega poletnega dne.

Tri največje težave za človeka niso telesne preizkušnje ali intelektualni dosežki, temveč vračanje ljubezni za sovraštvo, vključevanje izključenih in priznanje lastne zmote.

-- Anthony de Mello

(povzetek: Igor Kononenko)

Duhovna zavest je nekaj popolnoma drugega kot zavest, ki verjame v duha. Ne morete biti duhoven in zraven biti musliman, hindujec, krščan ali budist. Opazujte, kaj se v resnici dogaja znotraj vas in kaj okoli vas v kulturi tekmovalnega duha, v kateri živite, v kulturi čaščenja moči, položaja, prevlade, imena, uspeha in vsega mogočega. Ozrite se na celostno polje, ki mu pravite življenje, kjer so v vseh oblikah odnosov nasprotja, ki pogojujejo nasprotnosti, sovraštvo, brutalnost in brezkončne vojne. Mi smo, vsak od nas, odgovorni za vsako vojno zaradi agresivnosti svojih lastnih življenj, zaradi nacionalizmov, svoje sebičnsti, svojih bogov in predsodkov, svojih idealov; zaradi vsega, kar nas razdvaja.

Če pa še cerkveni zgodovinarji in teologi mislijo, da je Jezus krščeval z vodo in postom, je pa res že skrajni čas, da stojči napiše in pojasni, kako je po njegovem videnju Jezus v resnici krščeval, vendar pojdimo najprej na zgodbo, ki sem jo slišal od svojega mojstra Prem Rawata.

Na morju je slabo vreme, veliki valovi in tovorni ladji, na kateri je med drugim tudi dosti krav slabo kaže.

Na ladji je tudi moder mož , ki opozarja posadko naj spremenijo smer vožnje, ker se ladja že preveč nevarno nagiba v bočno smer, da še rešijo ladjo, mornarji se mu pa režijo in mu povejo, da so oni šli že čez tisoč takih neviht in naj se kar lepo pomiri v svoji kabini in za svojo pomiritev spije malo ruma.

Moder mož jih ne posluša, gre na palubo in v zadnjem hipu še skoči v vodo na pravi strani, preden vodni vrtinec ne zavrtinči lomeče se ladje.

Plava z največjo močjo stran od ladje, ker dobro ve, da če ne bo, ga bo vrtinec potegnil nazaj v globino.

Na vsako vprašanje,
ki ga zastaviš,
že veš odgovor.

Človekova osebna življenskost ali vitalnost dobiva svojo hrano in z njo moč od življenskih načrtov in njihove uresničitve. Bolj ko se mu izpolnjujejo življenski načrti, bolj ima voljo do življenja. Življenje teče iz sedanjosti v prihodnost, ne v preteklost. Zato pa tudi nagibe in veselje do življenja lahko dobiva predvsem iz prihodnosti, od tam, kamor je usmerjena. Prihodnost mora biti za človeka nagib, ki ga privlačuje, priteguje in vzpodbuja, ne pa odvrača in straši.

Človek živi od svojih ciljev. Kakor hitro se mu začno cilji rušiti, izgublja svoje veselje in voljo do življenja. Njegova duhovna osebna življenska energija črpa stalno svojo hrano iz načrtov, iz prihodnosti. To ni nobena naravna odtujitev (alienacija) lastnemu bistvu. To je stalno uresničevanje načela naprednosti, ki je usmerjena v prihodnost, v vedno popolnejše prevzemanje tega, kar je bilo samo v mislih in načrtih, samo v prihodnosti, a naj bi čimprej postalo sedanjost, nekaj, kar je bilo prej samo videti, zdaj pa se bo to udejanilo. Čim bolj človek živi od načrtov v prihodnost, tem bolj uresničuje sam sebe, svojo osebno bitnost in resničnost. Njegova smer je stran od odtujitve v vedno popolnejše uresničevanje svoje osebne rasti. Odtujevanje bi bilo, če bi zanikal načrte, bližnje in daljne cilje in jih puščal neuresničene, ker bi se tako odtujeval svojemu bistvu (uresničevanju samega sebe). To velja enako za človeka kot posameznika, kakor za človeštvo kot družbo.

Največja nezvestoba,
je kakršnokoli laganje,
samemu sebi.

Stojan Svet

Kar vem, to sem,
kar mislim, to nisem.

Brez izgovora (1)
Jay Rifenbary z Mike & Marjie Markowski,
povzetek pripravila Sonja Štamcar

Sklep: KOLO ŽIVLJENJA

Narava je uravnotežena in tudi vi ste uravnoteženi. Sedem področij življenja: finance, družba, telo, um, duša, družina, kariera. Vprašajte se ali mogoče preveč časa porabite za eno področje? Je vaše življenje kot avtomobil s prazno gumo - malce majavo, nezanesljivo. Preveč časa delate in zanemarjate družino, se preveč zabavate in trpi vaš proračun, preveč delate in ste pozabili na rekreacijo? Treba je vedeti, da je zmernost najboljše vodilo.

Pametno se je usesti in premisliti, kje izgubljate največ časa in energije. Dobili boste jasno sliko o tem, kaj se z vami dogaja in sposobni boste narediti spremembe.

Brez izgovora (1)
Jay Rifenbary z Mike & Marjie Markowski,
povzetek pripravila Sonja Štamcar

Drugi del: ZAKLADNICA DEJSTEV
Sklepna beseda drugega dela

Znana je zgodba o starčku, ki se je sprehajal po plaži. V daljavi je zagledal deklico, ki je skakala po plaži. Ko se ji je približal, je ugotovil, da po plaži pobira morske zvezde in jih eno za drugo meče nazaj v morje. Starček je vprašal: "Kaj pa počneš? Zakaj zapravljaš čas?" Odgovorila je: "Če ostane zvezda na obali, bo zaradi sonca poginila." "Toda na tisoče morskih zvezd leži samo tu, plaža pa je dolga stotine kilometrov. V čem je smisel, da rešiš nekaj zvezd?" je zanimalo starčka. Deklica je vzela morsko zvezdo, jo vrgla v ocean in rekla: "Zanjo je smiselno."

Vsi imamo možnost prispevati.

Veliki duh,
tvoj glas slišim v šumenju vetrov,
tvoj dih daje življenje vsemu svetu,
usliši me!

Prihajam pred tvoje obličje,
kot eden tvojih mnogih otrok,
vidiš, majhen in slaboten sem,
potrebujem tvojo pomoč in modrost.

Naj hodim v lepoti
in moje oči naj vedno gledajo
škrlatnordeči sončni zahod,
naj moje roke spoštujejo stvari, ki si jih ti naredil
in moja ušesa naj vedno slišijo tvoj glas.

Razlaga Angela smrti po načinu tajnih znanj Indijancev plemena Tolteki.

Ko živimo v snu Planeta, je tako, kot da smo mrtvi. Kdorkoli pa preživi iniciacijo smrti, ta pa sprejme izjemno darilo: vstajenje. Sprejeti vstajenje pomeni vstati od mrtvih, pomeni biti živ, ponovno postati svoboden. Vstajenje pomeni biti kot otrok - divji in svoboden, s samo eno razliko in to je: namesto nedolžnosti imamo svobodo in modrost. Tedaj smo sposobni prekiniti z udomačevanjem (socializacijo in dresuro), ponovno postati svoboden in pozdraviti svoj um. Predati se Angelu smrti pomeni, da bo umrl naš vsiljivec, mi pa bomo živeli dalje, zdravega uma in popolnega razuma. Tedaj bomo svobodno izrabili svoj lastni (raz)um in usmerjali svoje življenje.

Srečen sem, ker vedno izberem pravi trenutek.
Srečen sem, ker sem dober poslušalec.
Srečen sem, ker ne dvigam svojega glasu.
Srečen sem, ker ne poizkušam prepričevati drugih.
Srečen sem, ker se ne pritožujem.
Srečen sem, ker ne počnem istočasno dveh stvari.
Srečen sem, ker sem zmanjšal svoje želje do uresničljivega.
Srečen sem, ker brez zadržkov hvalim dobre strani drugih.
Srečen sem, ker sem spoznal, da je najboljše samopoboljšanje.
Srečen sem, ker vsak dan kontroliram svoje misli.
Srečen sem, ker nikoli ne odneham.

Ko pozabim vso preteklost,
in se odpovem razmišljanju o prihodnosti,
sem dosegel Raj.