Dostikrat me kdo vpraša, kaj so me naučili menihi Burme. Menihi? Bolj nune. Menihi so bili na drugem koncu meditacijskega centra. No, ko sem že pomislila, da bi lahko kar živela v tistem čudovitem občutku miru, sproščenosti, brezskrbnosti, v meditacijah in opazovanje narave … Sem po mesecu dni ugotovila, da kar rada pogledam kakšnega moškega, tako da – kariera nune mi je hitro splavala po vodi.

Kaj so me naučile? Uf, ogromno … Ves čas govorijo o tem, da moraš imeti pravilen pogled. Torej živeti pravilno. Kaj je pravilno?

Mnogi, ki sem jih srečal v svojem življenju so mi dejali, da njihovo življenje nima pravega smisla. Nekateri so mi zatrjevali, da ga nima smisla iskati, da ga ni?! Nekateri ga res niso našli, danes jih ni več na tem svetu, nekateri so ostali, vendar njihovo življenje še naprej ostaja prazno-brez smisla, čeprav so navzven uspešni.

V življenju naključja ni. Tega dejstva se mi ljudje na Zemlji premalo zavedamo. Vse se dogaja po nekem načrtu, po nekom , ki upravlja s človeško zgodovino. Ne obstoja usoda, to pomeni ne obstoja vnaprejšnja določenost vseh dogodkov, ne obstoja nek železni zakon kateri bi odrejal dogodke, ampak obstoja sredi trdnih naravnih zakonov svobodna volja človeka in Stvarnika.

Obstajajo mnoga pričevanja v vseh verstvih sveta o čudežnih ozdravitvah in rešitvah, ki so se zgodile s posredovanjem Angelov.

Mati Marija * nam sporoča, da Legije Angelov čakajo na naš Klic. Čeprav so že mnogi Angeli prisotni v atmosferi Zemlje, jih še mnogo več čaka v Velikem Središčnem Soncu, da pridejo.

A za to potrebujejo naše Klice oz. povabilo.

Pripravljeni so, da nam pomagajo, ko jih z vero in Ljubeznijo pokličemo in pričakujemo.

"V času polne lune v juniju več kot 300.000 ljudi roma v sveto mesto kakšnih 5.500 metrov visoko v zasneženih Andih. Praznik je povezan s pojavom ozvezdja Plejad na nebu, ki je pomembno astronomsko dejstvo, za Zemljo pa življenjsko važen energetski dogodek. Ogromen tok energij povezuje naš planet z zvezdami in zaradi tega dejstva se združi vsa ta množica ljudi v duhovnem razpoloženju.

Moderna znanost potrjuje dejstvo, da so energije sonca življenjskega pomena za življenje na Zemlji. Vendar je videti, da ni zmožna razumeti, da takšni tokovi energij dosegajo naš mali planet od vsepovsod. Na nas vplivajo energije planetov in sončnih sistemov okrog nas. V človeškem telesu kroženje krvi povezuje in oživlja vse dele; prav tako v vesolju energetsko kroženje oživlja in povezuje planete in sisteme."

Vera je gotovst o vsemogočnosti Boga in človeka. Gotovost o tem, da bo človek dosegel božansko življenje. Odrešenje je lestev, ki sega od človekovega srca do srca Boga.

Sestavljajo jo trije klini: prvi je vera, ko človek misli, da je morebiti, kar misli. Naslednja je vera, ko človek ve, da je nekaj resnica. Uresničenje pa je zadnja stopnja, in to je človek sam, ki je (postal) resnica. Domnevanje se razblini v veri, ki je vednost, ta pa uresničenje; in človek je odrešen, ko je dosegel božansko življenje, ko sta on in Bog eno.
( Levi:" Blagovest človeštva za Vodnarjevo dobo,").

Piše: Štefan Rozman v novih Misterijih, www.misteriji.si

Človek je lahko telesno živ, duhovno pa stoodstotno mrtev
Pravijo: »Vera brez del je mrtva.« Ko pa vprašam, kakšna je vera z deli, ne dobim odgovora, ampak naletim na zid molka. Pa naj bo to duhovnik ali škof, da o kardinalih in papežu niti ne govorim. Zanima me samo, kakšna dela je imel rimski stotnik, da je Jezus pohvalil njegovo vero.

Mogoče je bil vzoren vojak, ki na vojaških pohodih ni ubijal, ampak se je držal v ozadju, ki je ljubil in spoštoval barbarske narode. Počasi mi ta mantra »vera brez del je mrtva« uničuje še tisti kanček usmiljenja, za katerega mislim, da ga imam. A kaj v resnici pomeni, da je vera brez dela mrtva?

Za duhovnega iskalca je zelo pomembno, da z odprtimi očmi stoji v življenju in dobro spozna, kje se trenutno nahajamo v tem svetu. Kajti kolikor je to mogoče jasna določitev mesta lokacije je že velik korak v smer osvoboditve in ozdravitve.
Kdor v sebi zmore prinesti svetlobo v temo, ta objektivno zazna in ima za to potreben duhovni pogum, da se postavi k življenjskim dejstvom, ne da bi jih presojal in spreminjal. Zato se vrnimo nazaj na današnjo življenjsko situacijo in raziščimo nekaj žgočih vprašanj iščočega človeštva.

Priložnosti za širitev zavesti
Velik del človeštva je nezaveden zato lahko trdi oklep ega razbije in prisili k predaji le mejna situacija v obliki neke velike nesreče, drastične spremembe, strašne izgube, smrt in podobno. Takrat se ves svet zruši in izgubi smisel. Egoistični um, tvorec tega sveta, se ob tem sesuje. Ob tem lahko iz pepela starega sveta vstane nov svet. Lahko pa se odpor še naprej povečuje in življenje pretvarja v pekel.

Mejne situacije so pripeljale do mnogih čudes. Ko so ljudje sprejeli navidez nesprejemljivo, so postali sposobni stopiti v stanje milosti, v katerem se zgodi osvoboditev preteklosti. Seveda tisto, kar odpre pot do čudeža, ni mejna situacija temveč dejanje predaje.

Pot je pomembnejša od cilja
»Kako« je pomembnejše kot »kaj«. Posvetite več pozornosti procesu kot rezultatu. Če sprejmete sedanji trenutek, izgine vse nezadovoljstvo, napetosti se razblinejo, pojavi se radost in lahkotnost. Ne ukvarjajte se s plodovi svojega dela; preprosto posvetite pozornost samemu delu. Plodovi bodo prišli sami od sebe.

Ko prisilna težnja za begom od sedanjega trenutka v prihodnost ugasne, se božanska radost zlije v vse kar počnete. Niste več odvisni od prihodnosti, ki naj bi prinesla zadovoljitev.Rezultati vas sploh ne skrbijo več, kajti niti uspeh, niti neuspeh ne moreta spremeniti vašega notranjega stanja povezanosti z Izvorom. Najdete življenje, ki leži pod vašim življenjskim položajem.

Obstaja le sedanji trenutek
Odpor sedanjemu trenutku, kot kolektivna anomalija, je notranje povezan z izgubo zavesti o povezanosti z Izvorom (Bogom), in to je osnova dehumanizacije industrijske civilizacije.Freud ni dojel, kje je koren problemov. Ta kolektivna anomalija je ustvarila zelo nesrečno in skrajno nasilno civilizacijo, ki je postala grožnja ne le sami sebi temveč življenju na celotnem planetu.

Sedanji trenutek je najdragocenejša stvar, ki obstaja. In hkrati edina stvar. Predstavlja vse, kar obstaja. Večna sedanjost je prostor, v okviru katerega se odkriva celotno vaše življenje, edini dejavnik, ki se ne spreminja.

Uporaba negativnosti
Ego misli, da z negativnostjo lahko doseže, kar želi - da pritegne želeno stanje in uniči tisto, ki mu ni po volji. A to ne deluje. Namesto da bi pritegnila želeno stanje, negativnost preprečuje njegov nastanek. Namesto, da bi uničila negativno stanje, ga negativnost vzdržuje. Edina njena »koristna« funkcija je, da vzdržuje in jača ego.

Ko se poistovetite z neko obliko negativnosti, je ne boste želeli zapustiti in na neki globoki ravni ne želite pozitivne spremembe. Ta bi pripeljala v nevarnost vašo identiteto, identiteto razžaljene in jezne osebe. Zato ignorirate, oporekate in sabotirate tisto pozitivno v vašem življenju. To je paradoks.

Trpljenje
Trpljenje je posledica konflikta. Konflikta med tistim, kar se je zgodilo in med tem, kar um meni, da bi se moralo zgoditi. A um je zelo neveden in se pogosto moti. Vse trpljenje je torej ustvarjeno s strani ega in zanj je zaslužno upiranje. Če se krčevito držite in ustvarjate odpor, to pomeni, da se ne želite prepustiti življenjskemu toku in zato morate trpeti.

Trpljenja nikoli ne ustvarja situacija, v kateri ste se znašli. Trpljenje ustvarja vaš odpor proti tistemu, kar je. A tistega, kar je, nima smisla zanikati. Če ne morete sprejeti zunanjega stanja, sprejmite notranje stanje: ne upirajte se bolečini. Dopustite ji, da je tu. Predajte se ji kot tudi strahu, obupu ali kaki drugi obliki trpljenja. Bodite ji priča, a je miselno ne označujte. Objemite jo. Potem boste videli, kako se ob predaji globoko trpljenje pretvori v globok mir.

Uspeh in neuspeh
Ni res, da je ciklus uspeha dober, neuspeha pa slab - razen za um. Razvoj običajno obravnavamo kot pozitiven, a nič se ne more razvijati večno. Če bi se razvoj katerekoli vrste odvijal brez prestanka, bi naposled postal monstruozen in uničevalen. Pomislite na rakaste celice! Razgradnja je potrebna zato, da bi se omogočil nov razvoj. Eden brez drugega ne moreta.

Ciklus neuspeha je absolutno potreben za duhovno spoznanje. Prav močna bolečina ali izguba vas privedejo v duhovno dimenzijo. Morda pa je prav vaš uspeh pokazal svojo praznost in vas je streznil. Neuspeh je skrit v vsakem uspehu, uspeh pa v vsakem neuspehu. V snovnem svetu vse na koncu doživi »neuspeh«. Vse oblike so neobstojne.

Ozadje problemov
Postavlja se vprašanje, kaj je najgloblji vzrok našemu trpljenju in problemom. Če natančneje razmislimo, so vsi problemi povezani s preteklostjo ali s prihodnostjo.Probleme ustvarjamo, ker se ne zavedamo vrednosti sedanjega trenutka in ga zato skušamo spremeniti. Gre za upiranje situaciji, ki jo um razglasi za neustrezno.

Tisti, ki situacijo razglasi za neustrezno, je um. Toda, ali on dejansko pozna vse okoliščine in ozadja? Je dovolj moder, da se zaveda globljega pomena stvari in dogodkov?

Življenjske situacije
Marsikdaj mislimo, da se naša pozornost nahaja v sedanjem trenutku, a to ne drži. Ujeti smo v psihološki čas. Tisto, kar poimenujemo »življenje«, so le »življenjske situacije«, ki so tesno vezane na psihološki čas - preteklost in prihodnost. Določene stvari se niso odvijale tako, kot smo želeli. Na tem temeljimo svojo predstavo o prihodnosti in ta predstava odreka verodostojnost sedanjemu trenutku. Življenjske situacije so stvar uma. Obstajajo v času. Življenje pa je stvarno. Obstaja v sedanjosti.

Vsi sistemi - religiozni, ideološki in drugi, ki predpostavljajo, da najvišje dobro leži v prihodnosti in učijo, da cilj opravičuje sredstvo, so v zablodi. Cilji v prihodnosti naj bi bili sreča, enakost, svoboda, ... Doseženi pa so z nasiljem, mučenjem, ubijanjem... ljudi v sedanjosti. Ideja komunizma je terjala 50 milijonov življenj. Koliko pekla je v sedanjosti ustvarila vera v prihodnost!

Čeprav se tega v splošnem ne zavedamo, poznavanje materialne sfere življenja današnjemu človeku še zdaleč ne zadostuje. Da bi človeštvo preživelo, potrebujemo novo razumevanje življenja, ki bo omogočilo ustreznejši odnos do sebe, sočloveka in narave.

S spoznanji o naravi zavesti, delovanju uma in pomembnosti sedanjega trenutka, ki smo jih obravnavali v drugih besedilih, smo napravili korak naprej k celovitejšemu razumevanju stvarstva. V tem besedilu bomo to razumevanje poglobili s spoznanji o naravi in ozadju problemov, uspehu in neuspehu, razgrajevanju neustreznega, ciljih življenjskega potovanja in še čem.

Povzeto po knjigi Eckhart Tolle: Moč sedanjega trenutka

Bolj ko se človek skuša otresti notranje bede in problemov, ki ga tarejo ter mu ne dovolijo živeti v radosti in sožitju s samim seboj ter s svetom, bolj pred njimi postaja nebogljen in nemočen.
Da, lahko se začasno pojavljajo stanja navidezne harmonije in sreče, a kaj kmalu taka trenutna stanja prekrijejo isti stari vzorci.

Ko se mu je že zdelo, da je »našel« orodje ali način in, da se je rešil iz začaranega kroga problemov, ga resnično življenje in dnevni izzivi ponovno postavijo na začetek.

Anima - pogled globoko v duševnost

Revija Anima vabi k branju in obdaruje
Anima je prva slovenska humanistična poljudnoznanstvena revija. Prispevke zanjo pišejo avtorji s področij psihologije, psihoterapije, nevroznanosti, antropologije, sociologije, filozofije, psihološke astrologije in drugih. Revija izhaja štirikrat letno in bralcem prinaša poglobljene poglede na teme, ki se dotikajo vsakogar od nas.

Tako nas Anima v vsakem letnem času znova vabi na potovanje k samemu sebi. Poletna številka je na primer obdelovala izraznost telesa, zimska bo obravnavala moč prednikov, jesenska pa je posvečena integraciji travme - torej prepoznavanju, razumevanju, predelovanju in preseganju tistih zavirajočih duševnih stanj, ki so posledica travmatičnih doživetij.

Trije Harmonični PRILIVI LJUBEZNI na Zemljo
v letih od 2019 do 2025
~
Preden se lahko Ljubezen vrne na Zemljo, je potrebno, da je na njej dovolj Svetlobe.
Bitja Luči iz Eteričnega Območja našega planeta, našega fizičnega Sonca in drugih Območij Luči našega Univerzuma so v preteklih desetletjih sprostila mogočne Valove Svetlobe na Zemljo. Še posebej pomembni so bili PRILIVI SVETLOBE v letih 1975, 1987 in 1999 znani kot Harmonične Konvergence (Harmonic Convergences of Light).
Pod vplivom tega se je začelo vse več in več ljudi zanimati za metafizične (nadčutne) stvari in duhovno samospoznavanje. Ta Resnična Notranja Svetloba se je zbirala v njihovih možganih ter spodbudila širitev njihove zavesti in razvoj njihove duhovne Inteligence.

"Počutim se razdvojenega od neizmerno velikega veselja nad božjim videnjem nebeške harmonije. Ali lahko najden Boga, ki je pri opazovanju vesolja očiten, tudi v sebi samem?" (Johannes Kepler, astronom).

Takoj zatem se je kot posledica renesanse razširila zavest zahodnih Evropejcev in se je začelo dogmatično znanje raziskovati s človeškim razumom, sta znanost in religija začela druga drugo preganjati. Tako je mladi razum odkril v posredovani veri preveč neverodostojnosti in se iz tega razloga odtegnil njenemu vplivu. Dolga stoletja sta delovali religija in znanost skupaj, toda konec dvajsetega stoletja je prevzela znanost prvo mesto.

Trenutno sem se znašla v nekakšnem paradoksu. Nekaterih stvari ne morem več delati, čeprav jih znam, tiste, za katere čutim, da sem poklicana, pa ne samo, da ne vem, kako naj se jih lotim, čutim tudi, da nekaj še ni čisto sestavljeno. Morda se še nekaj useda v meni, morda se teren, kamor vstopam, še pripravlja, morda gre za kombinacijo obojega.

“Tako sem zdaj v nekakšnem prostoru niča. To je posebno stanje, ki ga najbrž pozna vsak, ki je kdaj v življenju naredil korenito spremembo.”

Občutek zadovoljstva ni odvisen od okoliščin, ki jih doživljamo, ampak od pomena, ki jim ga damo.

Spoštovani bralci mojih motivacijskih misli,

po daljšem času se znova javljam. Medtem sem počela, kar sem si že dolgo želela - v knjigi sem skušala na čim bolj enostaven način strniti vse, kar bi po mojem morali vedeti o življenju, da bi ga znali lepo živeti. Upam, da ste tudi vi svoj čas pretežno namenjali vsemu, kar ste si želeli, namesto tistemu, kar naj bi morali.

Glede na utrip mesta se mi zdi, da je sezona dopustov v teh dneh na višku, zato tokrat nekaj misli o naših občutkih na dopustu.

Kdo je čuvar vrat na oni strani ali "deželi?", ki ga mitologija imenuje tudi Cerberus. V mitologiji je opisan kot triglavi "pes iz pekla". Govori se da ima petnajst glav, da ima rep kakor zmaj, grivo iz sto kač ter še strupeni dih in slino. Baje, da se je od njegovega lajanja zatresel pekel. Ta simbol vidimo tudi na Tarot karti X-Kolo sreče ali Fortuna.

Duhovni pot nas pelje k cilju, ki je vstop v novo duhovno dimenzijo, kjer smo rešeni vezi smrtne narave. Zato je povsem jasno, da moramo enkrat prekoračiti reko. Toda elektromagnetne sile naše narave nas ne pustijo kar tako enostavno oditi. Tisto, kar je bilo v naši naravi smrti zgrajeno in ohranjeno na milijone let, ne more kar nenadoma izginiti!