Usoda nas je naredila brate;
nihče ne hodi po svetu sam;
vse, kar pošljemo v življenja drugih ljudi,
se vrne v naša.

Edwin Markham

Igor Kononenko

Eckhart Tolle (roj. ?1955)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Rodil se je v Nemčiji. V otroštvu je živel tako rekoč v stanju nenehne tesnobe, tu in tam posejane z obdobji samomorilske potrtosti. Diplomiral je na Univerzi v Londonu in je začel delati kot raziskovalec in doktorski kandidat na Univerzi v Cambridgu. Kljub uspehom pri študiju in raziskovalnem delu, ga je tesnoba še naprej redno spremljala. Ko je bil star 29 let, je v trenutkih tesnobe, nesmisla in popolne groze in hrepenenja po samouničenju doživel razsvetljenje, ne da bi dejansko vedel, kaj se mu je zgodilo. To doživetje ga je tako prevzelo, kot bi se pravkar rodil na planetu Zemlja, ki ga je prvič zares videl in doživljal v popolnosti.

Spoznal je, da se ne bo več ukvarjal z raziskovalnim delom, ki ga ni izpolnjevalo, zato je zapustil delo na univerzi. Naslednjih pet mesecevje preživel v stanju neprekinjenega globokega miru in blaženosti. Še vedno je lahko deloval v svetu, vendar z jasno zavestjo, da prav nič, kar bi še kdaj naredil, ne bo ničesar dodalo k temu, kar on že je. Skoraj dve leti je preživel kot klošar v parkih na klopeh v stanju neizrekljive radosti. Ljudje so ga začeli spraševati po njegovih izkušnjah in sčasoma je postal duhovni učitelj, ki je zaslovel po celem svetu s knjigo »The power of Now« (Moč sedanjega trenutka). Od leta 1996 živi v Vancouvru v Kanadi. Potuje in predava ter vodi delavnice po celem svetu.

Tisti, ki najbolj trpijo, dosežejo največjo popolnost… Ljudje, ki ne trpijo, ne dosežejo popolnosti. Rastlina, ki jo vrtnar najbolj obrezuje, bo, ko pride poletje, imela najlepše cvetje in obrodila najbolj obilen sad.

Iz knjige Jana Thompsona: Razmišljanja

Ko spoznamo, da lahko sami ljubimo, da ni pred nami nihče mogel tako ljubiti in da za nami ne bo nihče več enako ljubil, je napočil pravi čas za ljubezen.

Johann Wolfgang von Goethe (1749-1832)

Bahajski učitelj je človeška bitja primerjal s pticami.

Kot ptica ima človek dve peruti, ena perut je snovna in druga duhovna. Če dopustiš, da se razvija le snovna perut, lahko padeš v materializem. Če dopustiš, da se razvija le duhovna perut, obstaja nevarnost, da padeš v praznoverje.

Za Bahajce pomeni razvoj človeštva duhoven in snoven razvoj.

Božje kraljestvo, v katero se razvija naš svet, potemtakem ni le duhovno, ampak tudi družbeno.


povzeto po:
Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines

Samo ljubezen dopolnjuje in združuje živa bitja po tistem, kar je v njih najglobljega.

Pierre Teilhard De Chardin

Ljubezen se ne utrudi,
ne misli na težave,
si prizadeva doseči, kar presega njene moči,
ne izgovarja se na nemogoče...

Zato se zmore spoprijeti s čimer koli,
marsikaj dokonča in zagotavlja uspeh tam,
kjer bi tisti, ki ne ljubi,
izgubil pogum in podlegel.

Ljubezen je budna in ne zapravlja čas s spanjem.
Čeprav je trudna, ne opeša,
čeprav pritiskamo nanjo, se ne izravna,
čeprav je vznemirjena, ni zbegana,
temveč si kot živi plamen in goreča bakla utira pot navzgor in varno vse prestane.

Tomaž Kempčan (1379-1471)

Rabin je nekoč vprašal odličnega člana svoje fare:

»Kadarkoli te vidim, se ti vedno mudi. Povej mi, kam ves čas tako hitiš?«

Mož mu je odgovoril:«Ženem se za uspehom, za izpolnitvijo, za nagrado za vse svoje trdo delo.«

Rabin mu je odvrnil:«To je dober odgovor, če predpostaviš, da so vsi ti blagoslovi nekje pred teboj, da ti poskušajo pobegniti in jih lahko, če boš dovolj hitro tekel, ujameš. Ampak, ali se ti ne zdi, da bi bili ti blagoslovi lahko za teboj, da te poskušajo doseči, a bolj ko tečeš, težje te bodo ujeli?«

Ali ni zares mogoče, da ima Bog za nas vse vrste čudovitih daril – dobro hrano, čudovite sončne zahode, brsteče rože spomladi in odpadajoče listje jeseni in tihe ure premišljevanja – mi pa smo ves čas na svojem lovu za srečo in nas Bog nikoli ne najde doma, da bi nam jih izročil?

H. Kushner: Ko vse, kar ste si vedno želeli, ni več dovolj

Globoko v našem telesu živi Duša . Živa duša je še ni videla , pa vendar vsi vemo , da je tam. Pa ne le to , vemo tudi , kaj je v njej.

V njej , prav sredi nje , stoji na eni nogi ptica. Ta ptica je stanovalka naše duše. Čuti vse , kar čutimo mi.

Kadar nas kdo prizadene , ptica v duši vsa potrta caplja naokrog.
Kadar nas kdo ljubi , veselo skaklja in poletava gor in dol , sem ter tja.
Kadar nas kdo pokliče , skrbno prisluhne , da bi videla kakšen klic je to.
Kadar se kdo jezi na nas , se zvije v pernato kroglico in vsa žalostna molči.
Kadar pa nas kdo objame , se ptica v duši tako navduši , da kar raste in raste , dokler nas vseh ne zapolni . Tako dobro ji namreč dene , kadar nas nekdo objame.

Globoko v nas živi Duša.
Živa duša je še ni videla , pa vendar vsi vemo , da je tam.
Ni ga bilo še na svetu človeka , ki ne bi imel duše . Prižge se tisti hip , ko se rodimo in nas nikoli ne zapusti , niti za en sam , samcat hip ne - dokler živimo.
Kakor zrak je , ki ga dihamo , od trenutka , ko prvič vdahnemo , do trenutka , ko zadnjič izdihnemo.

Igor Kononenko

Sri Sri Ravi Shankar (roj. 1956)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj, ustanovitelj gibanja Art of living (Umetnost življenja).

Rojen v Indiji. Od zgodnjega otroštva se je posvetil duhovnemu življenju in meditaciji. Ko je bil star 4 leta, je spontano recitiral Bhagavad Gito. Svoj študij starodavnih indijskih spisov je pričel v starosti osmih let. V šestnajstem letu je zaključil študij moderne znanosti in Vedskega znanja. Učil ga je Mahariši Maheš Yogi. V poznih sedemdesetih letih je Ravi Shankar dosegel razsvetljenje in njegova pot se je ločila od Maharišijeve. Po končanem obdobju molčanja je leta 1982 začel učiti tehniko dihanja sudarshan kriyo in je ustanovil The Art of Living Foundation. Potuje po celem svetu (letno obišče tudi do 50 držav), uči, vodi tečaje, predava in nagovarja politike in širšo javnost.

Imenujejo ga »guru radosti« saj spodbuja ljudi vseh verstev in kultur, da se združijo in praznujejo. Osrednje sporočilo Umetnosti živjenja je: Smejte se več in več, pojte več in več, praznujte, meditirajte in bodite veseli!

Stojim na obali. Vidim ladjo, kako nastavlja svoja bela jadra jutranjemu vetriču in se počasi pomika proti odprtemu morju. Prelepa je in tako jo gledam, dokler končno njeni obrisi na obzorju povsem ne izginejo in tedaj zaslišim nekoga ob sebi reči:

»Ni je več.«

Kako je ni več? Samo jaz je ne vidim več in nič drugega. Njen jambor je še vedno natanko enako visok in njen trup natanko enako dolg in prav toliko je težka, kot je bila prej, ko sem jo še videl, in še vedno vozi svoj tovor proti cilju.

Pomanjšanje njene velikosti in izguba izpred oči pa sta spremembi, ki sta se zgodili v meni in ne v njej, in prav v tistem trenutku, ko je nekdo poleg mene rekel:«Ni je več,« je na drugi strani morja radosten klic oznanil:

»Glej, tamle prihaja!«

In tako je tudi z umiranjem.

izvor neznan


Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines

Ko te prime, pusti, da te mine.

Kadar se sloni tepejo,
ali se ljubijo -
trava je vselej poležana...

Afriški pregovor

Na naslednjem planetu je živel pijanec.Ta obisk je bil zelo kratek, toda Malega princa je navdal z veliko žalostjo.
"Kaj počneš tu?" je rekel pijancu, ki je molče sedel pred vrsto praznih in polnih steklenic.
"Pijem," je odgovoril pijanec in se klavrno držal.
"Zakaj piješ?" ga je vprašal Mali princ.
"Da bi pozabil," je odgovoril pijanec.
"Kaj pozabil?" je poizvedoval Mali primc, ki se mu je možak zasmilil.
"Pozabil, da me je sram," je priznal pijanec in sklonil glavo,
"Česa sram?" je zanimalo Malega princa, ki bi mu rad pomagal.
"Ker pijem!" je odgovoril pijanec in ni več črhnil besede.
In Mali princ je osupel odšel.
"Odrasli so res zelo zelo čudni," si je rekel, ko je romal dalje.

" Zakaj vedno moliš? " je vprašal učitelj.

" Ker mi molitev odvzame veliko breme s srca."

" Žal ponavadi stori prav to."

" Zakaj žal? "

" Ker te predvsem odvrača od tega, da bi videl,

kdo ti je naložil breme, " je rekel učitelj.


Zelo iskriva misel, ki se lahko v pravem času in na pravem mestu razplamti v mogočen ogenj, ki ti je sposoben v trenutku požgati prav vse zemljevide vseh štirinajstih svetov. Vendar jaz še vedno zmolim kdaj kakšno molitev. Sveti angel se me pogostokrat
dotakne. Večkrat pa si zapojem kakšno spevno hindujsko mantro. V mislih imam speve, ki opevajo enega izmed najlepših aspektov boga, kar so ga moje zemeljske oči uspele videti. Govorim o bogu brez katerega Indija nikoli ne bi bila Indija.

Nikoli ne bom pozabil tistega dne, ko sem v službi bil tako zatopljen v sladkobo tega svetega imena, da sem zafučkal celih trideset oken. Škoda, ki sem jo povzročil je znašala za okoli 200 tisoč tolarjev. Zadeva je bila res konfliktna. Saj se mi je scena, v kateri sem glavni igralec bil seveda jaz, zdela tako romantično smešna, da si nisem mogel pomagati.

Iz preobupano strogih pogledov svojih nadrejenih, sem uspel zaznavati le nagajivo mežikanje igrivega dečka, ki je sijal v neskončni lepoti svoje gracijozne privlačnosti, s katero se poslanstvo pavovega peresa že od nekdaj pozna.

Zvečer ne pričakuj, da boš živel do jutra; zjutraj ne pričakuj, da boš živel do večera. Črpaj iz zdravja za bolezen in iz življenja za smrt.

Hadith, iz knjige R. Kendricka

Samo ti veš,
ali si plitka, ali globoka duša.
Vse zavisi od tvojega zavestnega,
ali nezavestnega vsakodnevnega diha.
Vse zavisi od tvojega srce-občutenega duha.

stojči Stojan Svet

Nobelovo nagrado za mir vsako leto podarijo človeku, ki je v očeh sveta storil največ za dosego miru na svetu. Prejemniki te nadvse častivredne nagrade so bili Gorbačov, mati Tereza, Martin Luther King in mnogi drugi.

Alfred Nobel je bil švedski znanstvenik. Z izumljanjem vedno boljših in močnejših razstreliv, ki jih je potem prodajal vladam, da so iz njih napravile orožja za množično uničevanje, si je prislužil bogastvo. Proti koncu Alfredovega življenja je umrl njegov brat. Neki časopis pa je pri pisanju osmrtnice (nekrologa) zagrešil hudo napako. Pomotoma so objavili osmrtnico Alfreda Nobela.

Tako je Nobel lahko videl napisane in povzete vse dosežke svojega življenja. Njegovo življenje je bilo gmotno zelo uspešno – bil je zelo bogat. Prišel je do velikih znanstvenih odkritij – izumil je, na primer, dinamit. A Alfred Nobel je bil pretresen. Je bilo vse njegovo življenje samo to? Da je omogočil človeštvu, da se bolj učinkovito uničuje?

Tako je proti koncu življenja dal svoje bogastvo v sklad za Nobelove nagrade – nagrade, ki jih podeljujejo za dosežke na vseh področjih, ki koristijo človeštvu.


Vse svoje življenje lahko zapravimo za to, da lovimo svoje sanje. Pa so te sanje res vredne našega truda?



Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines

Ko je Učitelj videl, da njegovo delovanje priteguje množice, se je povzpel na hrib, se usedel in učil: Blagor ti, kadar si potrt. Ko je manj tebe, je v tebi več Boga. Kadar čutiš, da si izgubil sebe; tedaj te bo objel Tisti, ki ti je blizu. Blagor ti, kadar si zadovoljen s tem, kdor si. Tedaj ugotoviš, da si lastnik vsega, česar ni mogoče kupiti.
Blagor ti, kadar hrepeniš po Bogu. Njegova hrana je najboljša.
Kadar sočutno skrbiš za druge, takrat, ko si skrben, ugotoviš, da Nekdo skrbi zate;
posebno, kadar je tvoj notranji svet tako kot je prav. Takrat lahko vidiš Boga v zunanjem svetu, v vsem ustvarjenem.
Blagor ti, kadar lahko pokažeš ljudem, kako naj sodelujejo, namesto da bi tekmovali in se borili. Takrat spoznaš, kdo si. In tudi takrat, ko te ljudje zatirajo ali mečejo ven ali govorijo o tebi laži, da bi očrnili mene. To pomeni, da je resnica preblizu, da bi jim lahko bilo udobno. Moji prijatelji so vedno prihajali v take težave.

Sol in luč
Naj vam povem, zakaj ste tu. Tu ste, da bi bili solna začimba. Če vi izgubite svojo slanost, kako bodo lahko ljudje vedeli za pravi okus po Bogu? Ali pa če rečem takole: Tu ste, da bi bili luč in da bi v ta svet vnašali Božje barve. Če sem vas naredil za nosilce luči, vas verjetno ne bom skril.
In zdaj, ker sem vas postavil na vrh hriba, svetite! Bodite radodarni. Ko se vi odprete drugim, spodbujate ljudi, da se odprejo Bogu, temu radodarnemu Očetu.

Vsi mojstri, vključno z Jezusom so trdili,
da so hkrati mir, ljubezen, pot in resnica.
Resnica so dogodki, ki se nam dogajajo,
ampak vsi ti dogodki so se enkrat začeli
in se bodo vsi enkrat tudi končali.

Ljubezen kot pozornost nas hrani
in nas znotraj sebe umirja
in prav to je tista notranja pot,
po kateri naj bi vsi hodili,
iz katere naj bi se vsi, kar največ naučili.

In taka zavest resnice, ljubezni, miru,
ki je globoko vkoreninjena,
znotraj vsakega od nas,
bo ostala za večno.

Večno.

Na tej tvoji večnosti,
se ti res splača delati. :)

stojči Stojan Svet

Razlika med človekom in angelom je preprosta:
večina angela je znotraj in večina človeka je zunaj.

(po knjigi Gospod Bog tukaj Ana)