Butalci so se odločili, da bi delali novo cerkev. Vendar so si rekli, stare podirali pa je ja ne bomo. In tako se je govorica širila naokrog.

Nekega dne je prišel lepo oblečen mož k njim, in jim rekel. To pa lahko naredimo. Povedal vam bom kako. Vsi veseli so bili za delo zagreti in pripravljeni.

On pa jim je dejal. Najprej slecite svoje plašče, in jih naložite okoli zunanjega zidu cerkve. No, ko so to naredili, so čakali na naslednja navodila.

Živela je v starih časih na nekem gradu mlada in zelo prijazna deklica Bogdanka. Bila je šivilja in je služila grajski gospe.

Nekega dne je ravno šivala v svoji tihi sobici, ki je imela okence na vrt. Sama je bila, zato jo je začel napadati dolgčas, dasi je imela dela čez glavo. No, ko je tako vbadala in vlekla, merila in rezala, ji je prišlo v glavo polno čudnih misli in želja.

»Kaj, ko bi jaz imela take škarjice, da bi se jim samo reklo:

Tvoj oče ni tvoj pravi oče in tvoja mati ni tvoja prava mati,
zato nima smisla, da se obremenjuješ s slabimi izkušnjami, ki si jih imel/a z njima.

Tvoja prava starša sta v tvojem srcu bila mnogo prej preden si ugledal/a luč tega sveta.

Lepo je, če ima človek streho nad glavo, da ga varuje pred vremenskimi neprilikami,
lepo je, če ima svoj dom kamor se rad vrne.

Dlje seže drobcen nasmešek iz srca, kakor še tako tesen objem, ki ni iz srca.

Velikokrat mislimo, da mi vemo, kaj je prav, da bi nam kdo naj podaril, če nas ima rad.

Na primer, nekdo nam podari drobceno besedo iz dna srca, mi pa mislimo, da če nas kdo ima rad, da bi nas moral objeti.

Sami si predstavljamo, kakšen bi moral biti človek, in kaj bi moral narediti, če nas ima rad.

Nekoč je bilo na daljnem Vzhodu kraljestvo, v katerem so ljudje živeli v miru in harmoniji. Vsakdo se je ukvarjal s tistim, za kar je bil ustvarjen, in tako služil za najvišje dobro vseh.

Kmetje, obrtniki, delavci in trgovci so imeli samo eno željo, samo eno skrb: opravljati svoje delo po najboljših močeh. Za to so imeli dva razloga. Prvič, vsak od njih je po svobodni volji izbral poklic, ki mu je najbolje ustrezal in mu je bilo zato v užitek opravljati izbrano delo. Poleg tega so vsi vedeli, da je dobro opravljeno delo tudi pošteno plačano, tako, da so njihove žene in otroci lahko živeli mirno in zadovoljno življenje, brez nepotrebnega preobilja, pa vendarle je bilo njihovim potrebam popolnoma zadoščeno.

To kar je prav je tudi boljše,
vse ostalo zgleda boljše,
do razodetja tega resnice.

Tokrat si lahko preberete nekaj vrstic o delovanju, njegovih posledicah in strahu, povezanem z njim. Glas tišine pravi, da vsako delovanje, »pa naj bo še tako majhno«, nosi s seboj posledice. Svet namreč ureja pravica, ki ne kaznuje zaradi kazni same, temveč zato, da bi se iz svojih napak nekaj naučili.

Vsekakor je pomembno, da posameznik pazi na svoje misli, čustva in dejanja ter tako razvija svoje vrline, saj mu le to omogoča, da postane človek v pravem pomenu besede. Eden ključnih problemov, ki nas odvračajo od delovanja, je strah. Toda, če poznamo »orožja«, tj. znanje, volja in pogum, s katerimi ga lahko premagamo, potem ni razloga, da ne bi delovali.

Ljubezen do vseh.

Da nobenemu ne damo ne več, ne manj kot si zasluži.

To je res težko izvedljivo, vendar na poti brez tega, ne naredimo niti koraka naprej.

Velika razlika je, če komu damo trpljenje, ki si ga zasluži iz resnične ljubezni.

Takrat ne damo tega niti premalo, niti preveč.

To je tudi Božje.

Zelo obetaven mlad kamnosek, ki je naredil iz kamnov čudovite podobe, je prišel k svojemu mojstru in rekel;

vse lahko naredim tako čudovito in popolno, da mnoge prekaša, vendar nekaj mi manjka enostavno manjka mi celota, kot da se nečesa ne zavedam.

Mojster:
- iz česa so nastale tvoje čudovite mojstrovine?

Mlad kamnosek;
- iz neobdelanega kamna.

Revna je ljubezen v kateri ni Boga, čeprav se kdaj počuti in vede, kot da je najbogatejša na svetu.

V resnici so to zelo male in enostavne stvari, le iz vsega srca jih imaš rad.

Tebi in zate so postale zato velike.

Zato tako blestijo.

Vendar, ko jih dosežeš in izgine ves lažni sijaj, se izkaže tudi, če si sposoben iskrene ljubezni in ali si res bolj iskreno imel rad njih, kot pa lastno namišljeno sliko o njihovi popolnosti.