Jordan Peterson, kanadski psiholog, skrajni desničar, drugih sploh ni, in fanatični vernik, drugačnih sploh ni, saj je vera v lažnega boga že sama po sebi svojevrstna fanatičnost, ki zahteva garanje v prisilnem vedenju in ohranjanje iluzije, je v razgovoru rekel Samu Harrisu, ameriškemu filozofu, nevroznanstveniku, ateistu - enemu od Štirih Konjenikov Ateizma polega Richarda Dawkinsa, Christopher Hitchensa in Daniela Dennetta - in avtorju dokumentarca Bog, ki ga ni bilo, in to kljub lastni izjavi »Ne bodi suženj neumnim pravilom.«

(“Don’t be a slave to stupid rules.”), a popolnoma v skladu s svojo drugo izjavo »Bolje je narediti nekaj slabega kot ne narediti ničesar.« (“It’s better to do something badly than to not do it at all.”):

Magnetične osebe, ki se nesebično razdajajo za dobrobit skupnosti, so živele z ljudmi v vseh časih, tako na Zahodu kot Vzhodu. Visoka etičnost, plemenitost značaja ter čudodelne sposobnosti so od nekdaj njihove značilnosti. Večinoma so se skromno predstavljali kot posredniki presežnega, 'višje sile', boga.

Živijo tudi danes. Od patra Pija do Zlatka Sudca, od Tereze Neumann do Matere Tereze, od Jurija Humarja do Pedra Opeke, od Phila Bosmansa do Dalajlame . - Vsakdo od njih je nekaj edinstvenega. Človeštvu so znani predvsem z religioznega področja življenja, tudi s področja sociale in vzgoje. Kar ne pomeni, da jih drugod ne more biti - le morda še ne vemo zanje.

...oz. bi to rade bile in za to smo pripravljene potrošiti kar nekaj denarja in temu nameniti kar nekaj energije in prostega časa. Biti " uspešna " ženska danes je precej zahteven " PROJEKT ". Od nas se obče pričakuje, da smo delavne, ustvarjalne, predane družini in službi, urejene oz. zanimive kot ženska svojemu partnerju vsak trenutek.

K pisanju tega članka me je spodbudila mešana družba, v kateri sem se znašla tisti dan. Naš dan, ki je bil poslovno obarvan, se je zaključeval na skupnem kosilu na naši obali. Bili smo prijetna družba moških in žensk. Lepo, ampak tisti dan sem opazila kar nekaj zanimivih stvari.

4. »Verjamem, da na ta dan vašega življenja Bog želi, da veste … … da je bila vaša molitev že uslišana. Večji del vas, ki je večno povezan z večjim delom vsega, imenovanim bog, pravzaprav že nekaj časa “obdeluje vaše naročilo”. Ni vam ga treba izreči, da bi bil znan. Dobra novica danes je, da je vaš popolni izid na poti. Zdaj blagoslovite vse, kar se pojavi, in to sprejmite s hvaležnostjo. To je začetek preostanka vašega življenja.«

Če bi bilo to res, bi to pomenilo, da bi danes dobili, za kar ste vprašali včeraj, prejšnji mesec ali že pred leti. Ste dobili? Ha, ha, ha, kako je Neale naiven, še bolj pa manipulativen, saj s takšnimi in dokazano lažnimi trditvami samo še bolj meša vernike, ki dobro vedo, da jim bog niti ne odgovarja, kaj šele izpolnjuje želje, a se morajo zaradi pozerstva še naprej pretvarjati, da obstaja in ga še naprej in še močneje prositi.

Ljubiti sebe je težak izziv za vsakogar… Kako lažje je gledati v življenje drugega, mu pomagati, se ukvarjati z njegovim življenjem, ga ocenjevati ipd, pri tem pa drugemu izražati željo, da nam da ljubezen, da nam izpolni največjo človeško potrebo po ljubezni… pa vendar… velja misel,ki pravi: Kdor ne ljubi sebe, ne zmore ljubiti drugega… Kaj pa dejansko pomeni imeti rad sebe? Si predstavljaš, kaj pomeni imeti rad drugega - še najbolj se to izraža v najbližjih odnosih s partnerjem, starši in otroki- in kako v odnosih zapolniti potrebo po ljubezni?

Če pomislim na to, kako izkazujem ljubezen drugi osebi, vidim, da je to razvidno skozi majhna dejanja pozornosti, preko skrbi za drugega (zdravje,varnost itd) ter tudi preko ščitenja drugega, ko se mi zdi, da je v nevarnosti… in še mnogo drugih načinov obstaja, saj ima vsakdo svojega in edinstvenega. Sedaj vem, kako izražam ljubezen drugim… znam izkazovati ljubezen sebi? Druga oseba se mi zdi tako lepa, kaj pa sama sebi?

Dragi prijatelji, kaj vse ste do sedaj že poskusili, da bi uresničili vaše želje in kako ste bili uspešni pri tem? Ali ste vedeli, da je dovolj, da samo rečete in bog Neala Donalda Walscha vam bo željo z veseljem izpolnil?

Poglejmo novih šest sporočil, ki jih Neale pošilja svojim naročnikom na e-novice, v katerih širi karmičarske laži o uresničevanju želja.

1. »Verjamem, da Bog želi, da na ta dan tvojega življenja veš … … da bodo vsi, ki kličejo k Bogu v resnični veri, iskreno iz srca, zagotovo uslišani in bodo prejeli, kar so prosili in želeli.

Piše: Zoran Milivojević, psihoterapevt v Vivi www.viva.si

Na splošno je znano, da Slovenci veliko in radi delajo, da so skromni, oziroma povedano z eno besedo – pridni. Oče psihoanalize Sigmund Freud je nekoč dejal: "Otrok je oče človeka." S tem je imel v mislih, da je to, kakšni bomo kot odrasli, odvisno od tega, kakšni smo bili kot otroci oziroma od tega, kako so nas vzgajali. V resnici je vzgoja tista, ki naredi ljudi pridne.

Pri tem gre predvsem za pomanjkanje pohvale. Znano je, da je vzorec tradicionalne vzgoje v Sloveniji takšen, da ljudje vse preredko pohvalijo svoje otroke. Tudi dobre lastnosti drugih ljudi so pogosto prezrte in niso deležne dovolj pohval.

Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si

SPREJEMAM, KAR MI PONUJA ŽIVLJENJE
Ko načrtujemo svoje življenje, si želimo verjeti, da lahko nadziramo (ali pa vsaj predvidimo) večino tega, kar se nam bo zgodilo. Toda fizično in družbeno okolje, v katerem živimo, v veliki meri pa tudi mi sami, vse to oblikuje zapleten sistem, podvržen raznolikim vplivom. Zaradi njih je življenje znatno manj predvidljivo, kot bi si želeli. To dobro povzema tudi znana misel Johna Lennona: Življenje je tisto, kar se nam zgodi, medtem ko smo zaposleni z drugimi načrti.

Življenje ima vzpone in padce; včasih nadzira nas, včasih mi njega. Prav vsakdo med nami pa se vsaj enkrat znajde v obdobju krajše ali daljše negotovosti v zvezi s sedanjostjo, s prihodnostjo, z življenjskimi odločitvami in s prelomnicami.

Dalibor je šel domov!

Preden nadaljujemo s karmičnim lažmi, ki jih Neale Donald Walsch objavlja v svojih knjigah, videih in elektronskih sporočilih, vam sporočam odlično novico glede postopnega ukinjanja blokade Zemlje.

Zadnje dni marca so mi naši vesoljci sporočili, da so kontrolorji ukinili vse omejitve gibanja na njihovi vesoljski ladji, ob tem pa tudi še nekaj drugih omejitev njihovega delovanja.

2. aprila je odšel domov Dalibor, moški z drugega planeta, ki je bil 30 let prisilno pri meni. Približno 24 let je bil v posebnem prostoru, ki je bil del karmičnega centra v Podutiku, v Ljubljani in Sloveniji na planetu Palkiju, približno 6 let pa je bil implantiran v eno izmed štirih energijskih skodelic v mojem energijskem telesu v glavi.

V današnjem pregledu nove karmične laži, ki prihaja preko Neala Donalda Walscha in njegovega lažnega boga, bom predstavil pet elektronskih sporočil, ki opisujejo Dan Smrti kot poseben osebni, partnerski in družinski praznik za vse umrle.

Dan, ko ljudje izgubijo vse, kar so imeli, svoje življenje, partnerstvo, družino, delo, projekte in hobije ter vsa svoja veselja, Neale imenuje “The Continuation Day” oziroma “Dan Nadaljevanja” in ga po nareku karmičarjev kot častilcev Zla in Smrti opisuje kot nekaj najboljšega, kar se človeku lahko zgodi v življenju.

Dan smrti kot Praznik Življenja

5. pogovor iz dnevne sobe: Ali obstaja recept za srečo in zadovoljstvo?

Prisrčno pozdravljeni v pogovorni dnevni sobi. Danes si postrezite masala čaj in rogljiček, udobno se namestite in vzemite v roke tole branje:

Ali smo srečni in zadovoljni?
Kolikokrat ste si zastavili tole vprašanje? Sem srečen? Sem zadovoljen? Jaz sem imela eno obdobje v življenju, ko sem ljudi spraševala, če so srečni. Nobeden ni potrdil. Imela sem celo občutek, da sploh ne vedo, kaj je sreča. Od česa je odvisna naša sreča? Od česa je odvisna tvoja sreča? Kaj mislite? Tvoja sreča je odvisna od tvojih pričakovanj, ki jih imaš od življenja.

Kadar imamo težave s samospoštovanjem se le-te odražajo v vseh odnosih. V partnerskem odnosu se najpogosteje kažejo v projekciji in introjekciji. Med projekcijo sodijo: poskus nadvladovanja; kontroliranje, siljenje, priganjanje; obsojanje; kritiziranje; agresivnost ali pretirana zahtevnost; pasivno manipuliranje; mučeništvo; pasivna agresivnost.

Žena, ki uporablja projekcijo, je prepričana, da je mož odgovoren za njene potrebe in dobro počutje; in kadar on ne poskrbi za njene potrebe ali pa kadar je prestrašena, depresivna in se nasploh ne počuti dobro, takrat postane mož tarča njenega agresivnega ali pasivnega vedenja. Agresivna projekcija je na primer: vpitje, zvračanje krivde na drugega, tepež, kritiziranje, smešenje, cinizem, sarkazem.

Moč in cena Besede

Odličen primer karmičarskega manipuliranja z ljudmi in poneumljanja ljudi s siljenjem ponavljanja čarobnih besed je slovenska sekta Hepi Hepi. Kot lahko beremo v članku z naslovom Kult hepi hepi: obtožbe proti vodji zastarale tudi zaradi napake tožilstva na spletni strani https://www.24ur.com/novice/slovenija/kult-hepi-hepi-obtozbe-proti-vodji-zastarale-tudi-zaradi-napake-tozilstva.html

»Peternelova se je ukvarjala s seansami, na katerih naj bi s člani ponavljala besedo “hepi” (po angleško »srečen«), kar naj bi udeležence napolnilo s pozitivno energijo. Žrtve, med katerimi so bila tudi mnoge znane osebnosti iz javnega življenja, pa so morale prej kot slej za prehod na višjo energetsko raven plačati bajne zneske. Večina je za plačilo porabila prihranke ali pa so si denar izposodili pri znancih in sorodnikih.

Piše: Natalija Pavlin

Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim majhnim korakom.
(Lao Tse)

Poznamo veliko različnih razlogov, zakaj človek začne delati na sebi. Velika večina se odloči za to, ker ne ve več, kaj naj drugega naredi. Znajdejo se v situaciji, ki se ne izboljša oziroma se ne spremeni, trpljenje pa se veča iz dneva v dan. Nekateri se aktivirajo zato, ker želijo nekaj spremeniti, premakniti, izboljšati v svojem življenju in se že zavedajo, da so sami odgovorni za to, kako živijo.

Torej začetki dela na sebi skoraj vedno segajo na področja zdravja, partnerstva, financ, dela, službe, odnosov na delovnem mestu, odnosov v družini … in združuje jih konkreten cilj. Odprava bolečine, premagane bolezni, zanositev, izboljšanje finančnega stanja, dobiti partnerja/partnerko, dobiti službo, zbrati energijo za selitev, postaviti se na svoje noge …

Tolteški nagualizem kot posebna oblika srednjeameriškega misticizma temelji na mitu o Orlu kot Stvarniku in Gospodarju Življenja in Smrti. Orel naj bi z deli samega sebe omogočal ljudem življenje, jih po smrti zaužil, si prisvojil njihove izkušnje in jih potem raztopil v sebi. Edina izjema so t. i. Bojevniki, ki:

1. s posebnim načinom življenja in zahtevnimi vajami opustijo lastno Pomembnost (in Ubogost, saj sta to dve strani iste blodnjavosti o lastni več in manjvrednosti),

2. povečajo svojo osebno moč,

3. zberejo vso in za razne neumnosti zapravljeno energijo ter postanejo energijsko celoviti,

Navodila za uporabo kako priti do stanja sreče, kaj vse je potrebno opustiti, spremeniti, začeti delati, govoriti in misliti popolnoma drugače…. Kaj sploh pomeni »biti srečen« in zakaj si človek želi do tega stanja, če ga niti ne pozna. Najprej je potrebno vedeti, poznati občutek kako je, ko si srečen, (to ne pomeni, ko si zadet od kemijskih substanc) potem pa narediti vse, da si to stanje ohrani.

Kako pa lahko začutiš občutek sreče? Vsakomur je dana to priložnost, če dovolj dolgo išče in išče. Nekdo bo našel to »stanje« v dveh treh poskusih, drugi bodo rabili teden ali mesec dni. Odvisno tudi, kam se bo kdo obrnil za pomoč in vodenje.

Piše: Neža Mrevlje v Vivi www.viva.si

Ujeti, občutiti in deliti srečo
O čem govorimo, ko govorimo o občutjih sreče pri otrocih? Gre za sprejetost, pozornost, ljubečnost ali varno navezovanje, opravljanje razvojnih nalog in spoznavanje sveta? Pravzaprav za vse našteto. Zato ko na doživljanje sreče pri otrocih pogledamo s stališča čustvenega, socialnega in osebnostnega razvoja, vidimo, da govorimo o notranjem miru, pomirjenosti, izpolnjenosti in zadovoljstvu.

Gre torej za stanja ugodja, ki jih prinašajo občutki »tople povezanosti in lastni razvojni dosežki,« poudarja klinična psihologinja in psihoterapevtka razvojno analitične usmeritve in sistemska družinska terapevtka Bojana Moškrič. »

"Največ dobrega lahko stori oče svojim otrokom tako, da ljubi njihovo mater." Približno tako se je glasila misel, ki sem jo prebral pred mnogimi leti, žal pa se več ne spominjam niti imena njenega avtorja niti tega, kje sem jo prebral. O tem, kaj konkretno je imel avtor v mislih in kaj nam je želel sporočiti, seveda ne morem pisati, lahko pa razodenem, kaj je ta misel sprožila v meni.

Najprej sem pomislil, da lahko oče za dobrobit svojih otrok vendarle stori še kaj več, kot da zgolj ljubi njihovo mater. Toda kmalu se mi je posvetilo, da je nemara avtor s to mislijo želel povedati: če bo zadoščeno materini potrebi po ljubezni in sprejetosti, bo ta lahko svojim otrokom nudila mnogo več ljubezni, topline in podpore. Zveni logično, vendar si uvodno misel lahko kdo utegne razlagati tako, kot da je vsa odgovornost za čustveno blagostanje v družini na očetovih plečih, kar seveda ni res.

LAHKO ZAČNEMO S TEM, DA SE DRŽIMO OBLJUB, KI JIH DAJEMO SEBI

Kaj pomeni čustvena inteligentnost? Kako se jo meri?
Najpreprostejša razlaga govori o tem, da čustvena inteligentnost pomeni sposobnost zavedanja svojih čustev in ustrezno ravnanje z njimi. To ravnanje in izražanje čustev naj bo takšno, da podpira našo osebno rast in ne škoduje drugim ljudem.

Obstajajo testi, ki lahko pokažejo, kje smo šibki in kaj bi bilo potrebno razvijati. Ovrednotimo lahko posamezne naše sposobnosti kot na primer komunikacijske veščine, sposobnost reševanja konfliktov ali izražanja čustev, sprejemanje kritike, izražanje svojih potreb, stopnjo prilagajanja in podobno. Vendar bi bilo preveliko poenostavljanje, če bi na podlagi teh testov čustveno inteligentnost merili po neki lestvici ali vrednostnem sistemu.

V 3. delu smo pregledali »dokaze« za obstoj boga, s katerimi so teologi in laiki stoletja na vse krempelje poskušali dokazati obstoj izmišljenega bitja, v resnici pa so z nesmiselnimi in lažnimi dokazi še sami samo potrjevali, da bog ne obstaja. Odličen primer je seveda »dokaz«, da bog obstaja, ker tako piše v bibliji. Drugi in enako značilno nesmiseln »dokaz« za obstoj boga je vera: »Ker verjamem, da bog obstaja, bog obstaja!«

Oba »dokaza« se v ničemer ne razlikujeta od naslednje »dokazne« izjave: »Bla, bla, bla, bog obstaja!« Namesto »bla, bla, bla« lahko napišete karkoli.

Po skupnem sodelovanju s teologi in verskimi laiki pri dokazovanju, da bog ne obstaja, ha, ha, ha, poglejmo zdaj še argumente in dokaze, ki trdijo, da bog ne obstaja.

Mnenja, prepričanja in stališča so le trditve za obstoj in seveda tudi za neobstoj boga, niso pa še dokazi. Da bi trditve (hipoteze oziroma predpostavke) postale dokazi, morajo biti dokazane, in to s konkretnimi dokazi. Teologi, še posebej tisti, ki mislijo, da so zviti in trdijo, da materialni in znanstveni dokazi za obstoj boga res ne obstajajo, ne obstajajo pa tudi dokazi, ki dokazujejo, da bog ne obstaja, uporabljajo to lažno trditev že kar kot pravi dokaz: če ne morete dokazati, da bog ne obstaja, potem bog obstaja.

To seveda ni res, saj dokaz za neobstoj boga obstaja, dokaz za obstoj pa ne. Dokaz, da bog ne obstaja, je zelo preprost, logičen in razumljiv. Religija trdi, da je bog kot Stvarnik ustvaril Vse, kar obstaja iz nič (»ex nihilo«). Vsakdo ve, da iz Nič ni mogoče ustvariti ničesar. Obstoj, Vse, kar obstaja, je Dokaz, da Nič ne obstaja in da boga, ki bi ustvaril Svet in Nič, ni.

Izkušnja marsikaterega potujočega po poti duhovnega razvoja je tudi obdobje, ko se mora prebiti skozi neosvetljeni predor nerazumljenosti, se predihati skozi vakuum osamljenosti. Lahko nas duši psihičen občutek, da je naše življenje kot "to ni to" in obenem ne vemo, kaj je tisto, za kar bi lahko rekli "to je to". Noben človek, knjiga ali tečaj nam ne zmore dati odgovorov na temeljno vprašanje o smislu življenja (najprej našega osebnega, nato človeškega, planetarnega, vesoljnega).

Nikogar ali ničesar ni, ki bi zmogel ali zmoglo osmisliti naš obstoj. Nihče nas ne razume, morda smo ocenjeni kot nekdo, ki mu ničesar ne manjka in sploh ne ve, kaj bi rad. Morebiti pa doživljamo zelo konkretno življenjsko stisko (izguba službe ali partnerja, bolezen) in ni nikogaršnje rame, da bi jo lahko natopili s solzami, ni objema, ki bi s svojo toploto sporočal: "Vse bo še dobro.

Zelo pomembno je, da razumete, da so vse “dokaze” za obstoj in dokaze za neobstoj boga napisali karmičarji sami. To je isto, kot bi isti avtor napisal dve verziji zgodbe, pozitivno in negativno, s tem, da bi obe napisal zato, da bi namerno ustvaril vernike in nevernike in njihove medsebojne konflikte.

Karmičarji so bili verniki novega boga Enosti, Kreatorja, ki naj bi Vse ustvaril iz Nič, se razdelil na več posamičnih bitij, ljudi in živali, da bi se spoznal, potem pa bi se znova združil in spet postal Eden in Edini. Več o razlikah med starim in novim bogom lahko preberete v moji seriji člankov.

Kakšna je razlika med starim in novim bogom?