Program Ekošola v sodelovanju s podjetjem Lidl Slovenija v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet v letošnjem šolskem letu nadaljuje s projektom Hrana ni za tjavendan.Projekt poteka četrto leto zapored, namenjen pa je ozaveščanju o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane in spodbujanju praktične uporabe neporabljenih prehrambnih izdelkov.

Število sodelujočih izobraževanih ustanov vsako leto narašča, letos jih sodeluje že 96, od tega 32 vrtcev, 49 osnovnih šol in 15 srednjih šol, ki so vključene v program Ekošola. Lani je v projektu sodelovalo skoraj 6.000 učencev in 240 učiteljev, številnim izobraževalnim ustanovam pa je do danes uspelo doseči zavidljive rezultate.

Na nekaterih osnovnih šolah so po prvem mesecu izvajanja projekta količino zavržene hrane zmanjšali kar za polovico, drugje tudi do 90 odstotkov, pripravili pa so še številne aktivnosti, s katerimi otroke in tudi njihove starše ozaveščajo o tem, da hrana ni in ne sme biti odpadek.

Sodelujoče ustanove bodo v okviru projekta zastavile uporabne rešitve s ključnim namenom zmanjševanja količin zavržene hrane. Otrokom bo pri nalogah tudi letos pomagala privlačna knjižica Gospa Kuhla, ki bo vrtčevske otroke in učence prve triade osnovne šole skozi zgodbo in s praktičnimi nalogami usmerjala ter predstavljala pomen in načine odgovornega ravnanja s hrano. Za dijake srednjih šol smo pripravili drugačen izziv, ki se je že lani izkazal za izjemno uspešnega – na temo ustreznega ravnanja z zavrženo hrano bodo morali po svojem scenariju posneti kratek filmček.

Projekt Hrana ni za tjavendan letos poteka četrto leto zapored. Kot ugotavljajo v programu Ekošola, se največji učinek pri ravnanju z zavrženo hrano izkazuje prav pri tistih šolah, ki v projektu sodelujejo že vsa leta. Na teh šolah namreč redno opravljajo merjenja količin zavržene hrane, na podlagi rezultatov pa nato mentorji in učenci pripravijo ustrezne ukrepe, ki jim skozi šolsko leto sledijo. »Projekt naslavlja predvsem odgovoren odnos do hrane pri otrocih in mladostnikih - ti s svojim obnašanjem vplivajo tako na svoje vrstnike kot na starše.

Veseli smo, da se vsako leto v projekt vključi več šol, veliko je tudi takšnih, ki v projektu sodelujejo več let zapored. Šole že intenzivno delajo na projektu, izvajajo meritve količin zavržene hrane in načrtujejo aktivnosti, ki jih bodo izvedle v drugi polovici šolskega leta. Prepričani smo, da bodo šole tudi letos zabeležile dobre rezultate o zmanjšanih količinah zavržene hrane in bodo pripravile dolgoročne aktivnosti za vzpostavitev pravega, bolj zdravega odnosa do hrane,« je povedala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola.

Letošnji natečaj bo postregel tudi z nekaj novostmi. Organizatorji projekta so dodali novo kategorijo šol, ki bodo sodelovale v projektu, in sicer izobraževalne ustanove za učence s posebnimi potrebami. Že v lanskem letu se je namreč kar nekaj tovrstnih šol odločilo sodelovati v projektu, letos pa jim zato v projektu namenjajo posebno pozornost. Poleg tega bosta Ekošola in Lidl Slovenija v vsaki skupini izobraževalnih ustanov izbrala pilotne šole, s katerimi bodo tesneje sodelovali, jim pomagali pri izvedbi projekta in organizirali predavanje za starše.

Ena od šol, ki bodo pilotno sodelovali v projektu, je Osnovna šola Dob. »Na šoli skušamo osveščati o zmanjševanju količin zavržene hrane, a si pri tem želimo partnerja, ki bi nam pomagal pri iskanju prave poti,« je dejala Barbka Drobnič, ravnateljica OŠ Dob in vodja projekta Hrana ni za tjavendan. Mentorji sodelujočih šol se bodo v februarju srečali tudi na delavnici, kjer jim bodo strokovnjaki s področja zavržene hrana predstavili predlog aktivnosti, ki jih lahko uporabijo pri delu z učenci na temo zmanjševanja zavržene hrane.

Skrb za manj zavržene hrane mora biti tudi domena podjetij
V Lidlu Slovenija so izredno zadovoljni s potekom projekta, saj je številnim izobraževalnim ustanovam v štirih letih projekta uspelo doseči zavidljive rezultate. Na eni od osnovnih šol so na primer po treh tednih meritev količino zavržene hrane zmanjšali za kar 90 odstotkov, drugje se je po prvem mesecu izvajanja projekta količina zavržene hrane zmanjšala kar za polovico (iz 220 litrov na 100 litrov). Kot izpostavlja Tina Cipot, vodja službe za korporativno komuniciranje in družbeno odgovornih projektov v Lidlu Slovenija, je tudi v njihovem podjetju odgovoren odnos do okolja in hrane še posebej pomembna tematika.

»Program Ekošola je naš partner že četrto leto zapored in v tem času smo skupaj ustvarili projekt, ki je na izobraževalnih ustanovah zelo priljubljen. Tudi v samem podjetju z različnimi ukrepi skrbimo, da so količine zavržene hrane čim manjše - od skrbnega načrtovanja logističnih poti do različnih dobrodelnih aktivnosti. Trenutno testno izvajamo tudi projekt Viški hrane v sodelovanju z Lions klubom iz Celja in si želimo to pobudo dolgoročno razširiti na vse trgovine v Sloveniji,« je še dodala Tina Cipot.

V okviru projekta bo tudi letos potekal natečaj Reciklirana kuharija, kjer bodo zbirali zanimive in inovativne recepte, ustvarjene iz ostankov drugih obrokov oziroma jedi. Lani je v natečaju sodelovalo 20 slovenskih šol in vrtcev, prispevali pa so več kot 80 receptov. Natečaj bo potekal kot ena od dejavnosti projekta, za katero ob izvedbi ustanove dobijo dodatno točko pri končnem ocenjevanju.