Piše: Aurigo

Velika pot: Češka – Tenovice, tečaj Phowe (8 - a)

Celotno potovanje po Češki je bilo bolj na brzino, s tisto zamenjavo dneva v Regensburgu, v nekakšnem živčnem pričakovanju, le kaj bo prinesel ta tečaj Phowe, ki ga je vodil dansko-tibetanski lama Ole Nydahl. Ole Nydahl je po rodu Danec in je bil učenec 16. Gyalwa Karmape. Je pa mnogo učencev 16. Gyalwa Karmape…..

Kaj je phowa? Po češki knjižici Vedome umirati! Po slovensko Znati umirati ali zavedajoče umiranje. Phowa je ena od praks znotraj Šestih učenj Narope. Je nekakšna priprava za zadnje trenutke našega človeškega življenja. (To je zelo pomembno: človeškega življenja.) Na ta tečaj me je nekako potegnilo sosledje reakcij. Iz slovarja o Gampopi sem sledil povezavam in naletel na ta tečaj. Nekako smo združevali vse skupaj. Nemčijo, prejšnje življenje, tečaj Phowe.


Kaj recimo lahko preberemo o načinu smrti v knjigi: Smrt, medstanje in ponovno rojstvo, Lati Rinbochaya in Jeffrey Hopkinsa (tekst je v srbohrvaščini).
»Način izhoda iz telesa po smrti
Tisti, ki se mora ponovno roditi kot stvor v peklu, gre ven skozi danko;
kot lačen duh gre ven skozi usta;
kot žival – gre ven skozi urinarni kanal;
kot ljudsko bitje, skozi oko;
kakor bog cesarstva želje, skozi popek;
kot »jakša« gre skozi nos,
kot bog magičnih lastnosti ali »mogoče ljudsko bitje« - gre skozi uho.
Če se nekdo mora ponovno roditi v cesarstvu oblik, bo zapustil telo med obrvmi;
(ajna čakra. – opomba pisca)
V primeru, da se nekdo rodi v cesarstvu brez form, bo zapustil telo skozi teme.
To je pojasnjeno v osmem oddelku Samputa Tantre.
Komentar: To je v nasprotju z razlago v Asanginem »Traktatu o nivojih«, kjer zavest zapušča telo skozi srce.
Odgovor: Tukaj ni kontradiktornosti. Ko zavest zapušča telo, prvo gre skozi srce, da bi končno zapustilo skozi eno od individualnih človeških odprtin. Kaj Vasabunda misli, ko pravi: »Ko se umira v stadijih, zavest zapušča telo, skozi stopala, popek in srce«, a v svojem komentarju: »Če se mora nekdo roditi v slabi reinkarnaciji, gre ven zavest na stopalih; kot človek na popku.…..«

V torek ponoči na Češkem sanjam teto. Kako jo objemam. In je vsa blažena. Poudarek v sanjanju je na Češkem – in na prejšnjem življenju. »Pa ja ni teta iz Češke - predhodno, se sprašujem.«

Začelo se je s sredo zvečer, kot nekakšno registracijo s plačilom, ko pridrvim iz Prage. Dolga vrsta se vije pred registracijskim šotorom. V vrsti čakam več kot eno uro preden plačam tečaj in prehrano. Za mano se vrsta še podaljšuje. Ob 20. uri zvečer je uvodno predavanje. »Pravo predavanje« je še naslednje dopoldne. Nekaj takšnega, kot osnovne zadeve za tiste, ki se prvič srečujejo s takšno stvarjo. In je obvezno. Predavanje o zavesti. Čakrah. Nekaj takšnega je kot v razlikovanje dihanja. To je začetek: dihanje. Ko imaš težave. Za zahodnjake. Začni globoko dihati. Ne čez usta, ampak čez nos. To se je na zahodu pozabilo. Globok vdih. Obstajajo 3 vrste smrti:
- hitra,
- počasna,
- srednja smrt.
Kontrola telesa, kontrola fluida, kontrola dihanja, kontrola meditacije.
Veste, zakaj jogiji noči prespijo v sedečem položaju? Tudi jaz ne vem.
----------------------------------------
Pred vsaki začetkom predavanja dopoldne, popoldne in zvečer se zapojejo pesmi linije in ostale mantre:

…chöku küntu zangpo la sölwa deb
Polni vdanosti Samantabhadra, se ti prepuščamo,
zablam phowa čong war čindži lob
Blagoslovi nas, da dokončamo to pot Phowe
nä ogmin dröpar čindži lob
Blagoslovi nas, da dosežemo čisto zemljo Ogmin.
jing čhökü džälsa sin par šog.
Polni vdanosti, se odpiramo starim resnicam.
---------------------------------------

Ko je konec dihanja, teče od vrha glave do srca svetloba. 5 do 10 minut. Hung se transformira v svetlobo.
Potem se prebudi pod popkom. 5-10 minut. Rdeča luč se premika. AAAAAH in se transformira.
Čez 20 do 30 minut se te svetlobe srečajo v srcu.
Tri zvrsti stanj:
1. Absolutno mišljenje.
2. Nivo padca (lama stanje).
Človek vidi celotno vesolje.
3. Stanje čistih form. Lepotne forme.
---------------------------------------------
Ko umirate, lahko vidite PURE LAND ali ČISTO DEŽELO.
Popoldne se začne s prakso.
Slika rdečega Bude ali Bude Amitabhe, po tibetansko Opagme. Buda Brezmejne Luči.
Za začetek se je vedno opravilo petje Kratke priprošnje k liniji:
»Dorje čhang čhen Tilo Naro dang
Marpa Mila čhödže Gampopa….

ali po slovensko
Nosilci diamantna, Tilopa, Naropa,
Marpa, Milarepa, mojster darme Gampopa….

Slika rdečega Lung-a. Stoji na levi nogi in z njo tepta človeško bitje, desno nogo ima vzdignjeno nazaj. V desni roki drži, tisto stvar, ki jo uporabljajo tibetanski pogrebniki za razkosavanje mrličev, v levi roki školjko. Na praksi sledi hitro opolnomočenje lunga.
To je za zahodnjake.

Slika »epruvete«, v kateri je na sredini zelena žogica in na njej tibetanska črka hung. Potem Ole razloži prakso. Nekako takole gre. Predstavljajte si, da ta epruveta predstavlja središče vaše hrbtenice ali obratno. Na sredini epruvete (ali hrbtenice) je zelena žogica. Z zvokom hri, hri, hri jo poženete, da gre od sredine, navzdol in potem navzgor in ponavljate hri, hri, hri - parkrat, in potem ob besedi jig, prebije zelena žogica vaše teme in skoči v vesolje. In zatem se zopet vrne nazaj v vašo hrbtenico.
Potem se je zvečer začelo zares. Hri, hri, hri, hri, hri, hri…. Jig.. Iz več kot 500 grl so odmevale te besede oziroma mantre in se poganjale proti temenu glave.

Moram priznati, da še drugi dan točno nisem vedel, kako se pravilno izgovarja hri. Okoli sebe sem slišal vse mogoče od šri, šhri, tudi khri. Pa tudi jig, ni bilo tisto, kar naj bi se slišalo. Slišati je bilo bolje kot nekakšen hik, bolje podobno tistemu hitremu pijanskemu hik-u.
Na Oletovo hrih, hrih, hrih in jig, in namesto odgovora učencev, se od zunaj zasliši pasji lajež: Auuuuuuuuuu. V tistem trenutku vsaj kakšnih 30 ljudi, v šotoru pade v smeh. Smeh ne poneha. Seli se iz kota v kot. Takrat zaprem oči in pred mojimi očmi se pojavi: »Buda Laughing.« Spreleti me lahen drget. Laughing Buda is here. Protector.
Spomnim se teksta, kako je Kyentse Yeshe Dorje uvedel Paltula Rinpocheja v uresničitev Dzogchena. Iz Izvrstne poti vsevednosti ali – Long-chen Nying-thig liturgije povzemam dve zgodbi o uvidu. Prva se glasi takole »….. Dragi Lung-tog! Ali si rekel, da ne poznaš esence zavesti? Odgovoril sem: »Da, gospod, ne poznam je.« Abu je dejal: » Oh, ničesar ni, kar ne bi vedel. Pridi sem.«
Tako sem odšel k njemu. Dejal je: »Leži tako kot ležim sam in glej v nebo.« Ko sem to storil, se je pogovor nadaljeval.
» Ali vidiš zvezde na nebu?«
»Da.«
»Ali slišiš pse, ki lajajo v Dzogchen samostanu?«
»Da.«
»Torej, to je meditacija.«
V tem trenutku sem dospel v gotovost uresničitve od znotraj. Osvobojen sem bil okovov »je« in »ni«. Spoznal sem prvobitno modrost, golo združitev praznine in zavedanja. V to uresničitev sem bil uveden s pomočjo njegovega blagoslova ali kot je dejal Saraha:
»Tisti, v čigar srce so stopile besede mojstra,
vidi resnico kot zaklad na svoji dlani.«

Druga zgodba je sledeča: »… O Palge! Ali si pogumen? Če si, pridi sem!«
Ko je Paltul Rinpoche odšel k njemu, je zgrabil Paltula za lase, ga vrgel na tla in ga vlekel naokrog. Čez nekaj časa je Paltul nenadoma zavohal duh po alkoholu in si je mislil:
»Oh pijan je! Celo veliki adept kot je on, je sposoben takšnega obnašanja zaradi svojega popivanja. To je napaka alkohola, kakor je razložil Blagoslovljeni (Buda).«
Ravno v tem trenutku je Khyentse Yeshey Dorje osvobodil Paltula iz svojega prijema in zaklical: »Gorje! Ti, ki se imenuješ intelektualec, kako se je v tebi lahko pojavila takšna zla misel.? Ti stari pes.«
Pljunil je Paltulu v obraz in mu pokazal mali prst. Znak najhujše žalitve. Nato je odšel. Paltul je takoj spoznal: »Oh! Bil sem v zablodi. To je bil uvod.«
Sedel je v meditativen položaj. V tem trenutku je Paltul uresničil neovirano resnično zavedanje, jasno kot brez oblakov. Uvod, ki mu ga je podaril Jigme Gyalwa Nyugu in ki je bil jasen kot jutranja zarja, je postal sijoč kot vzhajajoče sonce. Kasneje je Paltul Rinpoche dejal: »Stari pes je moje ezoterično ime, ki mi ga je dal Kushog Khyentse.«

Ti dve zgodbi sta iz teksta, kjer se opisuje prenos duhovne transmisije:
»Prvi je znan kot Transmisija Zavesti Bud. V tem sistemu prenese učitelj nauke učencu, ne da bi uporabil besedo ali katerikoli drug znak.

Učenec doseže stanje poenotenja z učiteljem kot odsev lune v mirni vodi, ki v popolni enakosti zrcali luno samo. Ta nivo duhovnega prenosa je od prvobitnega Bude Kun-tu Zang-po-ja (Kun.tu.bzang.po, Samantabhadre) na nivoju Dharmakaye ali popolnega telesa (Razsežnosti).«
Če sedaj ob branju začutite padanje finega. Je to to.

Če začutite težko dihanje. Je enako.
Je prvobitni Buda….
Od sedaj naprej samo vadite….
Ker on je z vami, ker ste bili vi že z njim.

»Ime mojega oblačila in rodu je eno;
iz Cangpa Gjurua redu sem.
Red moje duhovne realizacije
izhaja iz Mahamudre,
a moje ime je Nori Zmaj Kunga Legpa.
Nisem berač, ki prosi za hrano in obleko,
ampak tisti, ki se je odrekel hiši in družini
in po svetu romajoč tava brez konca.«
(Iz knjige Kunga Legpa-Tibetanski norec)

To je ena najlepših pesmi, kar sem jih prebral, poleg Prešernove pesmi Memento mori. Napisal jo je Padmasambhava. Veliki Guru. V slovenskem prevodu se bi nekako takole glasila:

Osnova
Popolnoma nemogoče je najti Budo,
bilo kje drugje, razen v lastnem umu.
Oseba, ki ne ve za to,
lahko zunaj išče.
Ampak ali je mogoče najti sebe,
iščoč, zunaj sebe?
Kdor lastno naravo išče zunaj sebe,
je enak bedaku,
ki v množici ljudi,
pozablja kdo je,
in povsod se išče, da bi našel sebe.
»Joga o spoznavanju uma« avtorja Namkai Norbu-ja.