Piše: Igor Kononenko

Bodhidharma (Sanskrit: Pu Tai Ta Mo; Japonsko: Daruma Daishi) (470?-539?)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Bodhidharma je legendarni osnovatelj zen-budizma na Kitajskem, nekateri pa mu pripisujejo tudi vpeljevanje urjenja borilnih veščin v samostansko življenje. O njegovem življenju je veliko nasprotujočih si podatkov, tako da je njegov življenjepis bolj legenda kot zgodovinsko dejstvo. Bodhidharma je prvi zenovski patriarh na Kitajskem in 28. indijski budistični patriarh. Ne ve se, kdaj in kako so nastali spisi z naslovom »Zenovska učenja Bodhidharme«, ki opisujejo legendarnega mojstra in njegovo učenje.

Rodil se je kot kraljevi princ v južni Indiji v družini Sardilli. Z namenom, da bi šel po očetovih stopinjah, se je v času izobraževanja srečal z budističnim naukom. Takoj je začutil resnico v Budinem učenju in se odpovedal častem in nasledstvu ter se posvetil učenju pod vodstvom slavnega učitelja Prajanatara, 27. indijskega budističnega patriarha. Bodhidharma je hitro napredoval in kmalu ga je učitelj imenoval za 28. patriarha. Napotil ga je na Kitajsko, da bi oživel budistično gibanje, ki je bilo tam v zatonu. Po dolgotrajnem (po nekaterih podatkih triletnem) in nevarnem potovanju je Bodhidarma prispel na Kitajsko, kjer ga je sprejel cesar Wu Ti, ki je bil tudi sam pobožen budist. Bodhidharma ga je s svojo brezkompromisnostjo užalil in njuno sodelovanje je bilo kmalu prekinjeno. Zato je potoval naprej, dokler ni prispel do Shaolinskega samostana. Tam je v večletni meditaciji dosegel razsvetljenje.

V samostanu je začel poučevati meditacijo in borilne veščine, katerih namen je bil izboljšati zdravje menihov in njihovo telesno kondicijo, hkrati pa omogočiti obrambo pred vdori osvajalcev in banditov. Med svojimi učenci je imenoval Huika (Hui-k'o) za drugega zenovskega patriarha. Po nekaterih virih je do smrti ostal v Shaolinskem templju, po drugih pa je odšel v samostan Cheng Sung (Tisoč Svetnikov). Po smrti mu je cesar dinastije Tang podelil ime Yuen Che (Veliki Mojster Zena).

CITATI:

»Prebujeni je tisti, ki najde svobodo v dobrih in slabih dogodkih.«

»Prebujeni je svoboden človek: osvobojen vseh načrtovanj in skrbi.«

»Vsi pojavi so prazni.«

»Vsa trpljenja in vse radosti, ki jih izkusimo, so pogojeni.«

»Dokler si očaran z obliko, nisi svoboden.«

»Kot umrljivi si ne vladamo sami, ampak nam vladajo zunanji pogoji.«

»Blaginja in beda se izmenjujeta v nedogled.«

»Čeprav znaš razložiti tisoč suter (svetih tekstov), dokler ne vidiš svoje lastne narave, je tvoje poučevanje poučevanje smrtnika in ne Prebujenega.«

»Vsako trpljenje je zametek prebuditve, kajti trpljenje spodbudi smrtnika k iskanju modrosti.«

»Osvoboditi se od besed je prava osvoboditev.«

»Če uporabljaš svoj razum, da bi videl Budo, ne boš nikoli videl Bude.«

»Če uporabljaš svoj razum, da bi razumel realnost, ne boš razumel niti svojega razuma ne realnosti. Če spoznavaš realnost, ne da bi uporabljal razum, boš razumel oboje.«

»Življenje in smrt sta pomembna. Ne trpi ju nekoristno.«

»Ne ustvarjati privide je razsvetljenje.«

»Ne sodelovati v ignoranci je modrost.«

»Čeprav sedaj ne delam narobe, sem kaznovan s svojo preteklostjo.«

»Izmed milijona ljudi bo samo eden dosegel razsvetljenje brez Učiteljeve pomoči.«

»Ljudje, ki ne vidijo svoje narave in si domišljajo, da bodo lahko izvajali brezmiselnost ves čas, so domišljavi in neumni.«

»Um je vedno prisoten, le da tega ne vidiš.«

»Bistvo Poti je nenavezanost.«

»Um je korenina, iz katere zraste vse drugo. Če lahko razumeš um, je vse drugo vključeno.«

»Najosnovnejši način, ki vključuje vse ostale metode, je opazovanje uma.«

»V osnovi je Pot popolna – ne potrebuje izpopolnjevanja.«

»Tisti, ki jih veter veselja ne premakne, tiho sledijo Poti.«

»Pravo delovanju vključuje vse štiri vsevključujoče prakse: trpeti krivico, prilagoditi se okoliščinam, ne iskati ničesar in delovati.«

»Odpovedati se sebi je največje usmiljenje.«

»Imeti telo pomeni trpeti.«

»Videti nič pomeni dojeti Pot; razumeti nič pomeni poznati Darmo. Kajti Videnje ni niti videnje niti nevidenje in Razumevanje ni niti razumevanje niti nerazumevanje.«

»Kdor ve, da je um fikcija in brez vsakršne realnosti, ta ve, da njegov um niti obstaja niti ne obstaja.«

»Besede so iluzije.«

»Če sploh karkoli dosežeš, je to pogojeno, je karmično. Zahteva povračilo. Obrača Kolo (življenja in smrti)... Reči, da je dosegel, pomeni žaliti Prebujenega. Kaj bi sploh lahko dosegel?«

»Prebujeni ni enostranski. Narava njegovega uma je v osnovi prazna, niti čista niti nečista. Prebujeni je osvobojen delovanja in doseganja. Je osvobojen vzroka in posledice.«

»Budini sveti teksti vsebujejo nešteto metafor. Ker imajo smrtniki plitve ume in ne razumejo ničesar globjega, je Buda uporabljal otipljivo, da bi predstavil Najvišje. Ljudje, ki iščejo blagoslove (zasluge) tako, da se osredotočajo na zunanja dejanja namesto na notranje gojenje, poskušajo nemogoče.«

»Zmožnosti uma so neomejene in njegove manifestacije so neizčrpne. Videnje oblik s svojimi očmi, slišanje zvokov s svojimi ušesi, vonjanje vonjav s svojim nosom, okušanje okusov s svojim jezikom – vsako gibanje ali stanje je tvoj um. V vsakem trenutku, kamor besede ne morejo, to je tvoj um.«

Učitelji modrosti 36