Parlamentarni odbor potrdil vladni predlog o dodatnih stroških za konène uporabnike elektriène energije

DODATNO FINANCIRANJE TEŠ PREKO PLAÈEVANJA STORITVE PRIMARNE REGULACIJE:

Parlamentarni odbor potrdil vladni predlog o dodatnih stroških za konène uporabnike elektriène energije

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil vladni predlog spremembe 8. èlena predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1), ki spreminja 74. èlen obstojeèega Energetskega zakona. Na videz »nedolžna« sprememba razširja polje za plaèevanje zagotavljanja sistemskih storitev, s èimer se omogoèa dodatno stekanje denarja za delovanje TEŠ.

74. èlen Energetskega zakona opredeljuje plaèljive sistemske storitve, med katere trenutno trenutno uvršèa sekundarno regulacijo s sekundarno rezervo, rezervo v višini najveèje proizvodne enote, zagon brez omrežnega napajanja in po potrebi regulacijo napetosti. Zagotavljanje primarne regulacije trenutno ni opredeljeno kot plaèljiva sistemska storitev, temveè je zagotavljanje le-te obvezno za doloèene velike elektrarne v slovenskem elektroenergetskem sistemu, veèino pa zagotavlja TEŠ.

Kot vlada pojasnjuje v obrazložitvi, sprememba 74. èlena EZ-1 pomeni, da se bo v prihodnje plaèevala tudi primarna regulacija. Glede na zadnje javne izjave ELES-a pa bi dodatna dajatev zaenkrat znašala približno 1,5 milijona evrov na leto, od èesar bi TEŠ vsako leto pripadlo okoli 1 milijon evrov. Plaèevanje tega bo padlo na pleèa konènih uporabnikov elektriène energije v obliki zvišanja prispevka za omrežnino.

Argument pripravljavcev zakona, da je sprememba potrebna, ker primarna regulacija »ni zanesljiva in ustrezna glede na stabilnostne razmere v omrežju«, ne drži. Slovenski elektroenergetski sistem trenutno deluje dobro in ne obstaja potreba po dodatnem plaèevanju storitev, ki se že sedaj zadovoljivo in brezplaèno zagotavljajo. Energetika je v Sloveniji v državni lasti, zato ni potrebe, da državljani po novem še dodatno plaèujejo državnim podjetjem za zagotavljanje storitev, ki jih le-ta trenutno zagotavljajo brezplaèno.

Menimo, da je motiv predlagatelja sprememb v tem, da omogoèi stekanje dodatnih sredstev državnim energetskim podjetjem, pri èemer z upravièenim razlogom predvidevamo, da bo veèino teh prejel TEŠ.

Dr. Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec Focusa, društva za sonaraven razvoj, izpostavlja:
Od javne obravnave sprememb EZ-1 je minilo 10 mesecev. Šele po 10 mesecih se je zakon znašel v Državnem zboru, kar pomeni, da spreminjanje zakona zaradi prenosa in uskladitve z EU direktivami, ni bila prioriteta. Predvidevamo, da se je v tem èasu iskalo naèine, s kakšnim mehanizmom zagotoviti dodatna sredstva za delovanje TEŠ.

Z vkljuèitvijo primarne regulacije k plaèljivim storitvam, so predlagatelji omogoèili ravno to. Predlog 8. èlena novele zakona lahko zato interpretiramo kot rešitev, ki so si jo podporniki TEŠ in vlada v èasu skoraj enega leta uspeli zamisliti. Glede na vztrajno iskanje dodatnih sredstev za TEŠ ima vlada oèitno velik interes, da se ekonomsko nerentabilnemu TEŠ-u dodatno finanèno pomaga.

Katja Huš, predstavnica Greenpeaca v Sloveniji, dodaja:
Javnost se je pred letom dni uprla subvenciji za TEŠ in takšna sprememba, ki »skozi zadnja vrata« omogoèa stekanje denarja za delovanje TEŠ, je nesprejemljiva. Veèina poslancev odbora za infrastrukturo je obrnila hrbet prebivalcem, zaradi èesar bomo lahko znova nosili nosili breme zgrešene energetske politike.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, s tem pa tudi uzakonitev dodatnih stroškov za konène uporabnike elektriène energije, bodo poslanci dokonèno potrjevali na februarski plenarni seji.