| Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si
 Fetišizem je fiksacija na nežive objekte ali dele telesa, ki niso prednostno seksualne narave, a tudi prisilna potreba po njihovi rabi z namenom doseganja spolnega zadovoljstva. Predmeti ali deli telesa postajajo seksualni simboli ali fetiši.Fetišizem se pojavlja skoraj izključno pri moških. Ko se enkrat vzpostavi, je fetišizem kronično, dolgotrajno stanje oziroma obrazec obnašanja in ga uvrščajo med oblike parafilije.
Parafilija je stanje, ko sta spolno vznemirjenje in zadovoljstvo osebe odvisni od fantaziranja in izvajanja spolnega obnašanja, ki je neobičajno ali skrajno. To lahko obsega objekt ali subjekt (otroke, živali, različne fetiše) ali določeno dejanje (na primer povzročanje bolečine, razkazovanje posameznih delov telesa ).
Večina parafilij je znatno pogostejša pri ženskah kot pri moških. Usmerjenost parafilije je večinoma zelo posebna in nespremenljiva.
Delitev fetišev
Fetiši so lahko bodisi živi bodisi neživi. Tisti iz skupine neživih objektov, se delijo v dve skupini, in sicer na fetiše oblike in fetiše medije. Pri fetiših oblikah sta pomembna tako objekt kot njegova oblika, denimo čevlji z visoko peto. Pri fetiših medijih je pomemben material, iz katerega je izdelan predmet, na primer svila ali usnje. Osebe, ki imajo za fetiš nežive stvari, te pogosto zbirajo in gredo včasih v takšne skrajnosti, da postanejo tatovi, samo da bi v svojo zbirko dodali kakšno "dragocenost".
Čeprav je seznam predmetov, ki jih fetišisti uporabljajo za zadovoljevanje svoje spolne sle, neskončen, so med najpogostejšimi fetiši ženske spodnje hlačke, nedrčki, tangice, hlačne nogavice, najlonke, svilene spalne srajce, čevlji, škornji, rokavice, dekliške šolske uniforme, aparati za zobe &
Pogosti fetiši iz skupine medijev so koža, svila, guma in krzno.
Objekti fetiša so lahko tudi živi deli telesa. Najpogostejši so lasje, stopala, noge, zadnjica, velike/majhne prsi. Pri laseh gre običajno za dolge lase, pogosto pa je pomembna tudi barva las. Nekatere moške vznemirjajo dlake pod pazduho ali na nogah, nekatere pa partnerji z amputiranimi deli telesa, kar bi lahko razložili z željo po nadzoru, občutku moči in vladanja.
Oralizem je posebna vrsta fetišizma, pri katerem je stik ust in genitalij − kot na primer pri kunilingusu (oralni stik s klitorisom), felatio (oralni stik s penisom) ali anilingus (oralni stik z anusom) − dejavnost, ki se običajno uporablja v predigri. Če oseba uporablja te dejavnosti kot izključni izvor spolnega zadovoljstva in ne more imeti ali si ne želi spolnega odnosa, govorimo o parafiliji. To je ena od oblik parcializma.
Parcializem je v fetišističnem smislu izključna privlačnost posameznega dela telesa, na primer stopala. Številnim osebam je še posebno všeč določen del telesa, na primer stopala, toda to še ne pomeni, da so fetišisti. Fetišizem je fiksacija na objekt ali subjekt, brez katerega ni mogoče doseči ustreznega spolnega zadovoljstva. Fetišistični transvestizem (oblačenje v oblačila nasprotnega spola) ima lahko več oblik, toda če je oblačenje takšnih oblačil nujno za doseganje spolnega zadovoljstva, govorimo o fetišizmu. Fetišizem izključuje objekte seksualne narave, kot so vibratorji.
Vzroki fetišizma
Vzrokov fetišizma ni preprosto razložiti. Znanstveniki teoretiki učenja so prepričani, da se fetišizem razvije v zgodnjem otroštvu, ko se predmet poveže s še posebno močnim spolnim vzburjenjem ali zadovoljstvom. Drugi vzroki naj ne bi ležali v zgodnjem, marveč poznem otroštvu in dobi odraščanja ter pogojevanju, povezanim z masturbacijo. Psihoanalitična teorija vzročnosti je usmerjena na koncept oboževanja penisa in strah pred kastracijo. Nekateri znanstveniki fetišistično obnašanje razlagajo s kontinuiteto, odmikom od večje privlačnosti nekega objekta ali dela telesa, k močni želji ali potrebi po tem fetišu s ciljem vznemirjenja in orgazma, vse dokler ta objekt ne postane zamenjava za seksualnega partnerja. Po tej teoriji ima večina moških blage fetišistične poteze nekaterim so na ženskah najbolj všeč prsi, drugim noge, tretjim zadnjica, četrti "padajo" na določeno barvo las...
Po neki teoriji fetišisti postanejo otroci, ki so opazovali ali so bili žrtve neustreznega spolnega obnašanja. Teorija kompenzacije pravi, da so fetišisti oropani spolnega zadovoljstva, zato ga najdejo v nenavadnih spolnih praksah.
Psihološki model predstavlja povezanost med obnašanjem ter hormonskim in živčnim sistemom s posebnim poudarkom na agresivnem obnašanju in moških spolnih hormonih.
Osebnost fetišista
Znanstveniki so odkrili, da imajo fetišisti pogosto slabo razvite družbene spretnosti, živijo dokaj izolirano in imajo zmanjšano sposobnost za vzpostavljanje intimnosti.
Najpogostejši fetiši:
- ženske spodnje hlačke,
- nedrčki,
- tangice,
- hlačne nogavice,
- najlonke, svilene spalne srajce,
- čevlji, škornji,
- rokavice,
- dekliške šolske uniforme,
- aparati za zobe.
Kako s fetišem doseči spolno zadovoljstvo
Fetišist hrepeni po kakršnihkoli čutnih doživljajih predmetov/delov telesa, s katerimi so na ta način povezani. Fetišist pogosto masturbira, medtem ko drži, voha ali drgne fetiš. Moški fetišisti pogosto ne morejo doseči erekcije brez fetiša.
Objekt fetišizma oziroma fetiš se skoraj vedno uporablja med masturbiranjem, lahko pa je vključen tudi v spolno dejavnost s partnerjem.
V nekaterih primerih fetišista lahko vznemirijo že risbe ali fotografije fetiš predmetov, pogosteje pa fetišist namenja prednost ali zahteva predmet, ki je bil že uporabljen. Nošen predmet ne služi kot simbolični opomnik na predhodno lastnico/lastnika, saj je fetišist usmerjen izključno na predmet in ne na osebo, ki je z njim povezana.
Pogosti fetiši iz skupine medijev so:
- koža,
- svila,
- guma in
- krzno.
Usmerjenost na predmet, ne na osebo
Spolna dejavnost fetišistov je pogosto razosebljena; usmerjena je na objekt in ne na osebo, četudi gre za partnerja. Pozornost je pri njih usmerjena izključno na fetiš. Namesto da bi se povezoval z drugo osebo fetišist doseže spolno zadovoljstvo s poljubljanjem čevlja, božanjem najlonk ali masturbiranjem s hlačkami na obrazu. Te fiksacije na objekte ne gre zamenjevati z namenjanjem prednosti posameznim delom telesa pri osebah, ki niso fetišisti te imajo lahko še posebej v čislih posamezen del telesa, vendar v nasprotju s fetišisti niso fiksirane in usmerjene izključno nanj.
V nekaterih primerih je seksualni fetišizem v tem, da se oseba lahko vzburi in doseže orgazem samo, ko uporablja fetiš. V lažjih primerih lahko spolno zadovoljstvo doseže tudi brez fetiša, a je navadno manjše. Če fetišist nima pri roki fetiša, lahko doseže vzburjenje tako, da sanjari o njem. Partnerji nekaterih fetišistov morajo uporabljati fetiš na poseben način, saj je le tako učinkovit: genitalije morajo drgniti s svilo, partnerica mora nositi črne podvezice in čevlje z visoko peto &
Objekti fetiša so lahko tudi živi deli telesa. Najpogostejši so:
- lasje,
- stopala,
- noge,
- zadnjica,
- velike/majhne prsi
- dolgi lasje.
Ali so fetišisti nevarni?
V večini primerov fetišisti ne pomenijo nevarnosti ne za druge osebe ne za svoje partnerje, fetiš pa uporabljajo v zasebnih trenutkih, navadno med masturbiranjem.
Zdravljenje fetišizma
Fetišizem je včasih tako skrajen, da zmanjša kakovost življenja; v takšnem primeru mora oseba poiskati zdravniško pomoč. Zdravljenje obsega tradicionalno psihoanalizo, hipnozo in tehnike behavioristične terapije. Čeprav ne obstaja dovolj raziskav, dosedanji podatki kažejo na nezadostno učinkovitost takšnega pristopa. Nedavno so začeli uporabljati tudi antiandrogene, zdravila, ki zmanjšajo raven moških spolnih hormonov, zmanjšajo spolno željo in pogostnost takega spolnega obnašanja. To osebi omogoči, da se osredotoči na zdravljenje in svetovanje. Antidepresivi, kot je fluoksetin, tudi uspešno zmanjšujejo spolno željo, manj uspešni pa so pri ciljanju na spolne fantazije. Tudi terapija, ki obsega povezovanje fetiša z neprijetnim izkustvom in tovrstno pogojevanje, blaži stanje.
Vznemirja me črna čipka ali sem fetišist?
Kot na vseh drugih področjih seksualnosti je ločnica med fetišizmom in seksualno preferenco zelo tenka. Na enem koncu lestvice je fiksirani fetišist s prisilno željo, na drugem pa osebe, ki jih posebej vznemirjajo posamezni deli telesa, toda njihovo seksualno zadovoljstvo ni odvisno od tega.
Osebe ne bomo označili za fetišista, če za spolno zadovoljstvo potrebuje privlačno partnerko. Prav tako moškega, ki ga vzburi pogled na žensko v črnem čipkastem spodnjem perilu, ne označujemo za fetišista, vse dokler to ni temeljni fokus njegovega vznemirjenja. |
NE ZAMUDITE
