Na Bavarskem že več let uspeva nekaj kmetij, kjer je domačim, poljskim in gozdnim živalim omogočeno takšno življenje, za kakršno so ustvarjene; in polja znova dobivajo svojo nekdanjo podobo. Ni več monokultur, pač pa kolobarjenje in počitek s praho, zato škodljiva gnojila in škropiva niso potrebna. Talnim živalcam in mikroorganizmom je prepuščeno, da nemoteno opravljajo svoje delo.

Vračajo se žive meje, jarki z vodo za gozdne in travniške živali, prej skoraj odmrla drevesa spet oživljajo. Tam so našli svojo oazo miru zajci, veverice, ptice, lisice, divje race, plazilci, srne in celo divji prašiči. Gozdne živali spoznavajo tamkajšnje ljudi s prijazne plati. Živalim so namenjena krmišča, napajališča ter zavetja, kamor se lahko zatečejo ob dežju in v zimi, in nikjer ni nobene preže, obore in podobnega. Vse diha v na novo prebujenem in povezanem življenju.

Bila so leta velikega nezaupanja pri živalih in vztrajnosti pri ljudeh, ki so se trudili pustiti živalim čas, da lahko povsem premagajo nekdanji strah pred človekom.

V bližini ene od kmetij si je na varno že prišel celit ranjeno nogo mlad merjasec. Ko si je po tednih počitka in okrevanja opomogel, se je vrnil v gozd. Najbolj neverjeten pa je bil nenavaden obisk visoko breje divje svinje v goveji staji pri družini bika Maeseja, ki so jo rešili pred klavnico. Še vedno komajda dojemam, kako sta se sporazumela dva iz različnih živalskih vrst, nevajenih druga druge v svoji bližini.

In vendar sta se … Maese se je umaknil prenočevat pred odprto stajo, v njej pa je z dvema kravama in teličkom ostala divja svinja ter skotila. Z mladiči je ostala na varnem, dokler se ni naraščaj dodobra postavil na noge, da se je z njim lahko odpravila v gozd.

Živali, vse ljube živali, kako zelo nas v dobroti prekašate! Še znate prositi in tudi pomagati – če ste svobodne.