Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva bolj od globalnega povpreèja, so opozorili ob Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Udeleženci dogodka so se strinjali, da moramo pospešiti prehod v nizkoogljièno družbo, veè vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije.

Veè kot 150 udeležencev Okoljskega dne gospodarstva je soglašalo, da si je treba prizadevati za poveèanje medsebojnega zaupanja ter se povezovati medsektorsko in multidisciplinarno, so sporoèili iz GZS.

IzvrÅ¡na direktorica GZS Vesna Nahtigal je izpostavila, da krize zadnjih let narekujejo spremembe v Å¡irÅ¡i družbi za pravoèasni in konkurenèni prehod gospodarstva na nizkoogljiène tehnologije in nove poslovne modele. "Spremeniti se mora tudi naèin delovanja lokalne in državne uprave, pa tudi potroÅ¡niÅ¡ka kultura in Å¡irÅ¡a družba," je dejala.

Pariški podnebni sporazum ima cilj omejiti globalno segrevanje na manj kot dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, medtem ko si prizadeva za omejitev poveèanja celo na 1,5 stopinje.

Slovenija mejo dveh stopinj presegla že leta 2020
Ob predstavitvi dejanskega stanja v Sloveniji na podroèju podnebnih sprememb in prognozi je Å½iga Zaplotnik z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko poudaril, da je Slovenija mejo dveh stopinj presegla že leta 2020. Opozoril je, da lahko do konca stoletja - ob zmernem ukrepanju - povpreène temperature v Sloveniji narastejo celo za skoraj pet stopinj Celzija.

Jan Bohinec iz Gen-I je potrdil, da energetski sektor ustvarja približno tretjino emisij toplogrednih plinov pri nas. Meni, da te emisije lahko obèutno zmanjÅ¡amo, saj so tehnologije obnovljivih virov znane, dostopne in ekonomsko smiselne, vendar pa tehnoloÅ¡ka preobrazba ne èaka le energetski sektor, temveè vse sektorje gospodarstva. Ob tem je poudaril Å¡e, da se proces tu ne sme ustaviti.

Tehnologije in koncept, s katerimi se lahko en del naÅ¡e energetsko intenzivne industrije, proizvodnje materialov, preobrazi že do konca tega desetletja, je predstavil Tomaž Vuk iz Salonita Anhovo. Potrdil je, da možne tehnologije obstajajo, pri èemer pa se po njegovem preprièanju ne sooèamo s krizo tehnologij, temveè krizo zaupanja.

Poskrbeti moramo za lastne odpadke
Profesor na ljubljanski naravoslovnotehniÅ¡ki fakulteti Jožef Medved je izpostavil nujnost ohranjanja proizvodnje materialov v Evropi, tako zaradi njihove vloge pri zagotavljanju virov za gospodarstvo, manjÅ¡ih vplivov na okolje kot pomena za prihodnjo nizkoogljièno preobrazbo gospodarstva in družbo prihodnosti.

Da so slovenski proizvajalci materialov inovativni ter že razvijajo in proizvajajo vrhunske materiale, ki naslavljajo potrebe novih tehnologij, je potrdil Stanislav Jakelj iz Sij Acronija.

Udeleženci so se dopoldne dotaknili tudi odpadkov, pri èemer moramo po njihovem mnenju prav tako postati samozavestnejÅ¡i. Kot je izpostavil Niko Samec z mariborske fakultete za strojniÅ¡tvo, moramo z vidika odgovornega in etiènega ravnanja poskrbeti za lastne odpadke, ki jih ni moè snovno predelati, jih pa lahko termièno obdelamo in nastalo toploto koristimo, saj zato obstajajo varne, zanesljive in preverjene tehnologije, so Å¡e sporoèili z GZS.

Vir: www.caszazemljo.si