V Avstriji zbrali že več kot 43.000 podpisov za zaprtje NEK
Civilna družba iz 6 držav opozarja na problematiko podaljševanja življenjske dobe 40 let starega jedrskega reaktorja v Krškem
Civilna družba iz 6 držav je z akcijo pred nuklearno elektrarno v Krškem (NEK) opozorila na nerešeno problematiko v zvezi s podaljšanjem njene  življenjske dobe. Opozorili so predvsem na nujnost varnostnih nadgradenj, ki so bile načrtovane, a še niso bile izvedene.

Odprta ostajajo tudi varnostna vprašanja v zvezi z NEK - predvsem vprašanje potresne odpornosti in ignoriranje teh tveganj v razpravi o gradnji novega jedrskega reaktorja na isti potresno nevarni lokaciji. V Avstriji so zaradi navedenih tveganj zbrali že več kot 43.000 podpisov za zaprtje krškega jedrskega reaktorja, pri nas pa je investicija v drugi blok dobila mesto v strateškem dokumentu in to po že končani javni razpravi.

Okoljske organizacije iz 6 držav so včeraj z akcijo pred NEK opozorile na nerešeno problematiko podaljševanja življenjske dobe 40-letne jedrske elektrarne, ki se nahaja sredi potresnega območja. Akcijo je organizirala avstrijska organizacija Global 2000, poleg Focusa pa so se ji pridružili še Zelena Akcija (Hrvaška), Green Team (Bosna in Hercegovina), Magyar Természetvédők Szövetsége (Madžarska) in Legambiente (Italija).

Edina jedrska elektrarna v Evropi na rdečem potresnem območju
"Krško je edina jedrska elektrarna v Evropi, ki obratuje na rdečem potresnem območju," izpostavlja dr. Reinhard Uhrig, strokovnjak  za jedrsko energijo v GLOBAL 2000. "Ne le nam v Avstriji, ampak seveda tudi prizadetim ljudem v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Italiji ta dotrajani visoko tvegani reaktor povzroča veliko zaskrbljenost."

Opozarjajo tudi na varnostne nadgradnje, ki so bile v preteklosti načrtovane, a niso bile izvedene ali pa je bila njihova izvedba zaradi finančnih razlogov preložena, kar z vidika varnosti ni sprejemljivo. Navaja jih tudi Študija “Lessons not Learned from the *censored*ushima Accident: Risk of The European NPPs 10 years later”, ki je preučila implementacijo priporočil Skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) tudi za NEK.

V študiji je izpostavljeno, da je le-ta edina nuklearna elektrarna v Evropi, ki stoji na aktivnem potresnem območju, hkrati pa obstaja tudi tveganje povezano s poplavami. Že leta 2013 je tudi Francoski inštitut IRSN, svetovno znana in ugledna ustanova, ki se ukvarja s svetovanjem upravnim organom s področja jedrske varnosti, podal mnenje, da lokacija v Krškem ni primerna za gradnjo drugega bloka elektrarne, saj je v bližini aktivne tektonske prelomnice Libna.

Dr. Tomislav Tkalec iz Focusa opozarja: “Omenjena tveganja se ignorira tudi v razpravi o gradnji novega jedrskega reaktorja na isti potresno nevarni lokaciji.  Še več - projekt gradnje novega bloka NEK je Vlada RS dodala v Podnebno strategijo šele po tem, ko je bila javna razprava zaključena. Za takšen projekt bi bilo potrebno izvesti presojo vplivov na okolje oz. strateško presojo vplivov na okolje.”

V Avstriji že več kot 43.000 podpisov za zaprtje NEK
Videti je, kot da 70 in več kilometrov oddaljene sosede varnostno tveganje NEK skrbi bolj kot prebivalce Slovenije. V sosednji Avstriji so namreč zbrali že več kot 43.000 podpisov za zaprtje jedrske elektrarne v Krškem, saj se zavedajo zgoraj navedenih tveganj.

Ocena vplivov na okolje, za katero sta se borili slovenska in avstrijska civilna družba, je pomembna priložnost za preučitev o resnih varnostnih problemih.  Naj spomnimo, da je upravno sodišče ugodilo naši tožbi, ki smo jo vložili skupaj s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij in Umanotero ter odpravilo odločitev Agencije RS za okolje (ARSO), da za podaljšanje delovanja  NEK ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje. ARSO je v ponovnem odločanju sprejel odločitev, da je za podaljšanje obratovalne NEK s 40 na 60 let potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in prizadete osebe se lahko v postopek presoje vključijo kot stranke, izvesti pa je potrebno tudi čezmejno presojo vplivov in vključiti sosednje države. "Udeležba Avstrije v postopku presoje vplivov na okolje, kot sta zagotovila okoljski minister Gewessler in zunanji minister Schallenberg, bi morala biti samoumevna," je dejal Uhrig. Avstrijska vlada je Sloveniji že poslala depešo v zvezi s problematiko podaljšanja življenjske dobe jedrske elektrarne v Krškem.

Celotna študija “Lessons not Learned from the *censored*ushima Accident: Risk of The European NPPs 10 years later”: tukaj (v angleščini), slovenski prevodi delov študije, ki se navezujejo na jedrsko elektrarno v Krškem, pa so na voljo: tukaj.