Lord Gampopa se je rodil v centralnem Tibetu, v Sewa dolini Nyela (Sewa Valley Nyel), leta Zemeljske Ovce, v letu 1079. Njegov oče je bil zdravnik, po imenu Wutso Gabar Gyalpo. Wutso Gabar Gyalpo je imel dve ženi, Yunlaza in Sangdan Dranma. Vsaka žena mu je rodila po enega sina. Gampopa je bil najstarejši sin. Njegova starša sta mu dala ime Dunpa Dharma Drak.

Ko je bil Gampopa še otrok, je pokazal niz sijajnih lastnosti. Njegov oče je bil moder v posvetnih zadevah, zato je Gampopo dobro izšolal in to predvsem v medicini ter govorništvu. Gampopa je v svoji mladosti pokazal veliko zanimanja za različne stvari. Zaradi tega navdušenja, predanosti in odprtosti do različnih stvari, so ga priznali kot velikega zdravnika in učenjaka že s 16 leti. Od različnih gurujev je sprejel tudi mnoga tantrična učenja Nyingmapa linije. Nekatere od transmisij, kot so Osnovna Tantra Guhyasamaja, Heruka Gyalpo, Shi Tro in Tantra Velike sočutnosti, so mu bila predana že v mladosti. Pod skrbnim vodstvom svojega očeta, je prav tako postal mojster v osmih vejah medicinske znanosti.

Z dvaindvajsetimi leti se je poročil s plemenito sestro mogočnega lokalnega kralja, Dharme Ö, ki je imela vse izvrstne lastnosti plemkinje. Bila je blaga oseba in lepa, elegantna, lepo vzgojena, energična, zvesta, ubrana v govoru in zelo inteligentna. Gampopa in njegova žena sta skupaj živela srečno. Čez nekaj čas sta tudi dobila dva otroka. Sina in hčerko.


Po nekaj letih njune ženitvi je v regiji izbruhnila epidemija kuge. Gampopa je kot zdravnik delal dan in noč in poskušal pozdraviti mnoge žrtve te strašne kužne bolezni. Vendar je kuga jemala življenje za življenje. Neko noč, ko se je Gampopa vrnil domov, je odkril, da je tudi njegov edini sin umrl za to nalezljivo boleznijo. Naslednje jutro je Gampopa s svojimi rokami odnesel otroško telo na pokopališče. Na pokopališču je izrekel mnogo molitev za fantovo srečno ponovno rojstvo. Ko se je vrnil domov, je opazil, da je tudi njegova hčerka zbolela za enako boleznijo. Nekaj dni kasneje je tudi ona umrla. Ponovno je Gampopa moral oditi na pokopališče, toda sedaj z mlahavim telesom umrle hčerke. In kakor je za sina, tako je tudi za hčerko zmolil mnogo molitev za njeno srečno ponovno rojstvo. Ko je tako drugič odhajal iz pokopališča domov, ni bil več oče.

Nekaj dni za tem je zbolela tudi njegova žena. Gampopa je poskušal pomagati svoji ženi z vsemi načini zdravljenja, ki jih je spoznal v svojem življenju, da bi le ozdravela. Pri tem je uporabil prav vsako medicinsko orodjem ter vsako zelišče, ki ga je do tedaj spoznal. Poleg tega je ob njej ponavljal molitev za molitvijo, obhajal zdravstvene zakramente in druge obrede. Vendar je bilo vse to njegovo početje brezupno. Ženino zdravstveno stanje se je slabšalo iz dneva v dan, ob vsem tem pa je trpela nešteto bolečin. Kljub nenehnim bolečinam, ki jih je žena prenašala, je obupano poskušala ostati pri življenju. Gampopa ni mogel ničesar storiti ob tej bolezni. Toda še vedno ji je ostal zvest spremljevalec pri njeni agoniji. Iz ure v uro, iz dneva v dan, je sedel ob njeni postelji in recitiral na glas svete sutre, z namenom, da bi jo utolažil.

Po nekaj dneh, ko se je žena obrnila k njemu, se je pri sebi vprašal: »Zelo močno se trudi obdržati pri življenju skozi ta strašen preizkus. Le zakaj se je tako močno bori? Mora biti zelo močno navezana na nekaj.« Potem ji je nežno dejal: »Bitja, ki ne razumejo pravo jalovo naravo samsare, končujejo svoje občutje, preobremenjeni in izčrpani. Prisiljeni se počutijo pomuditi v samsari, zato so nesrečni in vredni vsega usmiljenja. Resnično čutim žalost za te nerazsvetljene ljudi, ki imajo tako silno navezanost na ta svet, na mamljivo ženo ali na sorodnike.« »Vendar ti, moja žena, moja velika ljubezen, ti lahko mirno umreš. Tebi ni potrebno iti skozi to podaljšano težko preizkušnjo. A zdi sem mi, da te nekaj veže na to življenje oziroma si na nekaj navezana. Če je to ta hiša ali zemlja, ki je ne moreš zapustiti, pa tudi ne nositi v smrt, ju bom daroval menihom. Če so to najini dragulji, ki se jih ne moreš odreči, jih bom dal duhovnikom in revežem. Kaj naj bi bilo še takšnega, da ne moreš oditi?

V tem življenju sva se srečala, da poravnava naše medsebojne svečane obljube iz prejšnjih življenj. A zaradi tvoje slabe karme, te je zasačila ta bolezen. Poskušal sem ti na vse načine pomagati, toda s tem sem ti samo podaljševal tvoje trpljenje. To je bila zame zelo boleča izkušnja. Odločil sem se ne glede na to, ali boš še živela ali boš umrla, da bom vse moje življenje posvetil Dharmi.«

Njegova žena, ki je bila tako slaba, da ga je lahko samo še pogledala, je ob tem z muko dejala: »Zdaj je okoli mene smrt. Nimam več navezanosti na najino lastnino in nisem navezana na najino bogastvo. Nisem navezana na slavo. Toda zelo, zelo sem navezana na tebe! Ti si še mlad in zelo čeden. Sedaj umiram, in ko bom umrla, se boš poročil z mlado žensko in me pozabil. Poslala sem po svojega brata Dharmo Ö, da te bo odvrnil od zapeljevanja mladih žensk. Razen tega, ti lahko vidiš od tukaj in kakor si sam rekel, da je družinsko življenje v samsari brez resničnega zadovoljstva. Oh, moj dragi ljubi mož, moj zdravnik, upam, da boš sedaj popolnoma posvetil svoje telo in dušo Dharmi.«
Gampopa ji je nežno odgovoril: »Četudi si ti opomoreš od te hude bolezni, ne moreva za vedno ostati skupaj. Če umreš, bom postal menih. Ali želiš, da prisežem, tukaj pred tabo?« Žena mu je odvrnila: »Vem, da si mož, ki nikoli ne prelomi svoje besede, toda moje srce bo povsem mirno in popolnoma me boš osrečil, če boš prisego vzel pred menoj.«

Gampopa je nato poklical njenega strica Palso, da bi bil priča. Sveto sutro, ki je bila zapisana z zlatimi črkami, je postavil nad njegovo glavo in vzel prisego, da bo postal menih ter posvetil svoje življenje Dharmi. Ko je ljubljena žena to videla, je posegla za moževo dlanjo in se zastrmela v njegove oči. Njeno srce je šlo sedaj lahko k počitku. Mirno je zavzdihnila in prenehala dihati.

Globoko užaloščen ob izgubi svoje družine, je Gampopa razdelil svoje premoženje na tri dele. S prvim delom je poplačal pogreb in daritve za svoje žene. Drugi del je razdelil v dobrodelne namene, tretji del premoženja pa je pustil za učenje Dharme. Njeno telo je potem dal kremirati in naredil je veliko tsa tsajev. Iz gline, pepela in kosti je naredil podobe Bude. Prav tako je zgradil stupo v njen spomin. Stupa je kasneje postala zelo znamenita. Ljudje so ji nadeli stupi ime Jomo Chorten ali Stupa soproge. Stoji v regiji Nyel. Tako se je Gampopa Dakpo Lhaje, zdravnik iz Dakpo-ja, iz te življenjske izkušnje naučil lekcijo o nestalnosti in smrti. Rezultat tega grenkega učenja o nezadostnosti narave samsare, je bila Gampopina odločitev, da se odreče svetu in posvetnemu življenju ter za tem dogodkom sledi osmim svetovnim Dharmam. To je bil sposoben storiti v korist neštetim bitjem in z vztrajnim prakticiranjem Dharme ter s posvetitvijo zaslug, s katerimi je dosegel, da svetijo skozi vsa ta stoletja vse do današnjih dni.

(Drugo poglavje, prevod iz knjige: Življenje Gampope, Jampa Mackenzie Stewart
in z uvodom Lobsang P. Lhalungpa)