Igor Kononenko

Omar Khayyam (polno ime: Ghiyath al-Din Abu'l-Fath Umar ibn Ibrahim Al-Nisaburi al-Khayyami) (pribl. 1048-1131) Perzijski matematik, astronom, pesnik in učitelj sufizma.

Rodil se je v Nishapurju v Perziji (danes Iran), ki je bila takrat vojaško cesarstvo, kjer je takratni sultan poskušal ustvariti ortodoksno muslimansko državo. Khayyam je študiral filozofijo. Bil je zelo bister in intuitiven. Postal je pomemben matematik in astronom. Še pred 25. letom je napisal knjige o glasbi in algebri. Leta 1070 se je preselil v Uzbekistan, kjer je napisal slavno knjigo »Obravnava in predstavitev problemov algebre«. Osemnajst let je vodil znanstveno delo v astronomskem observatoriju (Khayyam je izračunal dolžino leta in dobil 365.24219858156 dni – današnji izračun je 365.242190 dni). Leta 1092 se je končalo mirno obdobje in s tem tudi denarna podpora observatorija, hkrati so ga začeli napadati ortodoksni muslimani. Khayyam se je preselil v mesto na področju današnjega Turkmenistana. Umrl je najverjetneje leta 1131 v rodnem Nishapurju.

Čeprav je imel Khayyam več ponudb za bogate in vplivne položaje, se je vedno le-tem odrekel v prid možnosti za znanstveno in duhovno delo. Poleg izrednega intelekta je bil Omar Khayyam zelo tenkočuten in intuitiven. Nekoč je svojemu učencu dejal, da bo severni veter raztresal rože po njegovem grobu. Leta kasneje je ta učenec res videl Omarjev grob na severni strani sadovnjaka, veje sadnega drevja pa so se raztezale preko ograje nad grob in zasule nagrobni kamen s cvetlicami. Khayyam je napisal nekaj sto pesmi. Nekaj jih je v angleščino prevedel Edward Fitzgerald, ki pa žal ni bil duhovno dorasel modrostim Omarja Khayyama. Ker je Khayyam občasno razpravljal o zelo protislovnih stališčih, je Fitzgerald naivno sklepal, da je bil Khayyam duhovno nestabilen. Khayyam uporablja posebno izrazoslovje in prispodobe sufizma. Njegov popoln prevod v angleščino je opravil Swami Govinda Tirtha leta 1941.

CITATI:

»Odnesi nekaj bistvenega od Tukaj Tja – ne boš imel nobene koristi, če odideš praznih rok.«

»V celici, samostanu, manastirju, sinagogi: tu se en pekla boji, drugi sanja o raju. Toda tisti, ki se mu razkrijejo Božje skrivnosti, tako seme ne bo nikoli posadil v svojem srcu.«

»Premikajoči se prst napiše in se premakne naprej. Niti tvoja pobožnost niti tvoja pamet ne more zbrisati pol vrstice tega, vse tvoje solze ne morejo sprati ene besede.«

»Ne zapravi današnjega dne, ker se nikoli več ne vrne.«

»Čudno, da od tisočih, ki so prestopili vrata teme, se nihče ne vrne, da bi nam povedal o poti, ki da jo spoznamo, moramo po njej iti.«

»K tej poveznjeni skledi, ki ji pravimo nebo in pod katero živimo in umremo, ne dviguj rok za pomoč, saj se nemočno premika tako kot ti in jaz.«

»Zamišljena duša se v samoto umakne.«

»Bila so vrata, za katera nisem našel ključa; bila je koprena, skozi katero nisem mogel videti.«

»Ko želim razumeti, kaj se dogaja danes, ali ko poskušam odločiti, kaj se bo zgodilo jutri, pogledam nazaj.«

»O, prekrasna glasba oddaljenega bobna!«

»Las loči neresnico od resnice.«

»Prišel sem kot voda, in kot veter odidem.«

»Praviš, vsako jutri prinese tisoč vrtnic. Res, toda kje pusti včerajšnjo vrtnico?«

»Poslal sem dušo skozi Nevidno, da pojasni misterij. Ko se je vrnila, je odgovorila: 'Jaz sam sem Raj in Pekel.'«

»Bolje vesel z rodnim grozdjem, kot žalosten brez ali z grenkim sadjem.«

»Če me prave luči ljubezni - ali čistega besa en sam žarek znotraj gostilne obsije, je bolje, kot da sem popolnoma izgubljen v svetišču.«

»Skrivnost je treba držati stran od neljudi; misterije je treba skriti od vseh slaboumnih.«

»Kot prstan je krog tega sveta; niti najmanjšega dvoma ni, da smo mi gravure na nosilcu njegovega dragulja.«

»Tisti, ki se trudijo biti izobčeni, in tisti, ki cele noči molijo, taki so na morju in ne na čvrstem tlu.«

»V spanju se nikoli ne razcveti roža sreče.«

»O čemer so oni samo govorili, je v naših rokah.«

»Vedi, da nisi zlato, nevednež nemarni, da bi te, ko boš enkrat ležal v zemlji, spet nekdo prišel odkopavati.«

»Ali veš, kaj je zemeljski človek? Svetilka iluzije, znotraj pa luč.«

»Vsak ima svojo teorijo o tem, kaj sem jaz - jaz sem svoj; kar sem, to sem.«

»Vse to o loncu in lončarju - povej mi torej, kdo je lončar, prosim, in kdo lonec?«

»Zakaj vse svetnike in modrece, ki govorijo tako modro o Dveh Svetovih, napadajo kot neumne prerokovalce, se rogajo njihovim Besedam in njihova usta ustavijo v Prahu?«

»Norci, vaša nagrada ni ne tukaj, ne tam.«

Učitelji modrosti 2