Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Prispeval/a: Anonymous dne
sobota, 13. december 2003 @ 16:53 CET
Dragi Stojči,
Bog in Satan - eden brez drugega ne moreta obstajati, ker imata zato človeka, nad katerim gospodujeta.
Resnic je toliko kolikor je ljudi. Vsak doživlja resnico skoz svojo lastno zavest. Resnica, ki jo posameznik občuti kot resnico, se meri po srcu in duhovnosti človeka, ki je občutenja resnice deležen. Če je človek znotraj plemenit, je tudi njegova resnica plemenita. Če je bil človek prevaran, je tudi njegova resnica stvar prevare. Kriza identičnosti s samim seboj, je kriza v odnosu človeka do resnice. Poznam mnogo pravšnjosti, ki so se razglašale kot absolutne resnice. Človek je pogosto razdeljen v samem sebi, ker je v navskrižju z ideali, ki jih ima o sebi in pričakovanji, ki jih imajo o njem drugi. Človek pogosto postane nekaj, kar ni nameraval postati. Posledica neskladja med željami in uresničitvijo je iluzorna idealizacija, ki prehaja lahko v agresivnost ali resignacijo, ali pa se tak človek umakne v bolezen in išče sekundarni dobiček v bolezni. To se zasebno pogosto dogaja ljudem. Vmes pa ima prste Hudič ali Satan, ki vedno človeku meša štrene. Neuspešna identifikacija človeka s svojimi ideali je žalostna, je pa resnična. Dogaja se tudi, da človek nosi s seboj poleg osebne izkaznice še več članskih izkaznic, da se lahko identificira z več institucijami hkrati. Poznam nekoga, ki je poleg molitvenika nosil s seboj tudi izkaznico društva Satanistov. Zato ker pravzaprav on sam ni vedel kdo je on sam in kam pripada. In da je nesreča še večja, je bila prav ta osebna izkaznica tako bleda in slabo prepoznavna po pisavi, da mu je nato Satan pomagal rešiti problem in kočljivi položaj, v katerem se je znašel. \"Kaj se iščeš, ali ne vidiš, da pripadaš Satanu\", mu je rekel. Ta pa se je nasmehnil in rekel, da je nekje slišal, da je Satan zelo čaščen in da ima pomembno mesto v nebesih in da sta z Bogom prijatelja. Odšel je zadovoljen s Satanom.
Ko pa je stopil pred božjo sodbo se je pre Bogom skesal in Bog mu je vse odpustil. Odtlej je bil le državljan nebes in brez vsakršne izkaznice, saj ga tako malo pomembna stvar kot je izkaznica ali članstvo, res ne more več zavesti. Nato je Bogu priznal, da je v vse kar se mu je dogajalo verjel in da je bila zanj vse to samo resnica, ki se je po zaslugi Boga spremenila v novo resnico, saj je konec koncev bil usmerjen v več ciljev in včlanjen v več združenj in vsi so se mu zdeli dobri, pravi in resnični, le da ni vedel kako naj bi svoje cilje uresničil, dokler se ni pojavil Satan in mu pokazal kako naj išče svojo identičnost. Satan pa mu je tedaj priznal, da je v tesni navezavi z Bogom in da ljudi preizkuša le zato, da bi bolj utrdil oblast sebi in Bogu. Tedaj se Eistein oglasi iz pekla, kjer je bil poslan zaradi Hirošime, in reče:\"Saj sem vedno trdil, da je vse relativno\".
Prispeval/a: Anonymous dne
sobota, 13. december 2003 @ 17:08 CET
Dragi Stojči,
vem, da ti moj predhodni komentar ne bo preveč všeč. V simboličnih besedah je vselej podoba nečesa drugega, tista ki jo vidimo in druga, ki se izrisuje in nakazuje, na katero s pristom meriš, da prispodablja neko misel. Duhovni svet je zakrit z zastrom in mi ga odkrivamo. Odkrivamo pa, da za tem zastorom ni samo Bog, temveč tudi Satan. Satan ni samo laž, je tudi resnica, vendar bridka. Resnica je lahko tudi preizkušnja, neljuba izkušnja, skrivno razdeteje Boga, Mandala, čarobni krog ali tudi Hudič v podobi Satana. Človek lahko doživi blaženstvo resnice in prekletstvo zmote. Jaz mislim, da je Satan rojen na Zemelji, da ima tu stalno bivališče in zagotovljeno nesmrtno življenje in da je Bog to dvojnost ustvaril in da jo celo podpira.
Prispeval/a: stojči dne
sobota, 13. december 2003 @ 20:41 CET
draga Tatjana,
malo sem razmišljal, kaj naj ti na tvoje razmišljanje odgovorim. Če vzameva da je Bog ljubezen in Satan sovraštvo, ali moram najprej bolj sovražiti, da bi lahko kasneje tudi bolj ljubil?
Odgovor je seveda: NE
\"Kakor je osebna Vednost človekov Bog,
tako je njegova Nevednost sam njegov Satan.\"
Ljubezen nikoli ne rodi jeze, zamere, sovraštva.
Le te rodi samo pomanjkanje ljubezni.
Vsi kot otroci izidemo iz čiste nedolžne ljubezni,
da bi se v to čisto nedolžno ljubezen,
spet lahko povrnili nazaj. :)
lp
Prispeval/a: Anonymous dne
nedelja, 14. december 2003 @ 11:24 CET
Dragi Stojči,
hvala za tvoj pozitiven odgovor. Seveda kar pritrdim ti lahko, da imaš prav. Vendar situacija je lahko tudi obrnjena. Dogodi se lahko, da najprej zelo ljubiš in nato zelo sovražiš. To se često dogaja v partnerskih odnosih današanjega časa. Ljubezen se lahko rodi tudi iz jeze, zamere in sovraštva, ki ji sledi kesanje. Kaj je kesanje? Kesanje je odgovornost, da se zavedamo posledic, ko vrednotimo naša dejanja. Vse to se dogaja v živi človekovi besedi in njenem noilcu - človeku. Samo človek je zmožen imeti tudi zavest krivde in kesanja. Zato človek ob vseh zmotah, napakah in svojih zablodah lahko upa na prihodnost. Kesanje je močno čustvo, ki lahko rodi tudi močno ljubezen. Sovraštvo in druga negativna Satanova čustva ne izključujejo, da se v srcih rodi božje. Ljubezen je močnejša in premaga vse negativne psihološke razsežnosti, ki bivajo v človeku. Človek ni samo božje naravnano bitje, da bi lahko v sebi odkrival in oživljal samo ljubezen, človek je tudi bitje greha. To si je treba priznati, sicer se sprenevedamo. Ni dobro se preveč zanašati samo na pozitivno stran človekove osebnosti, njegovo ljubezen. Tu moramo imeti v vidu tudi njegovo temeljno biološko zakonitost - agresivnost, napadalnost, sovraštvo in druga negativna čustva, ki so se skoz dolga geološka obdobja razvijala in je človeštvo v zgodovinskem razdobju napredka čas popeljal v kulturo s tem, da je človek dosegel razvojno stopnjo na kakršni smo danes, kar gotovo predstavlja podvojeno humanistično vrednoto, ne pa absolutne. Stvar prihodnosti pa je izpopolnitev človeka, njegovih čustev in obvladovanje gonov, da bo človek s časom dosegel višjo stopnjo svojega samozavedanja, se pravi da bo človek dosegel večjo emocionalno družbeno domačnost in toplino ter da bo sposoben ljubiti in manj sovražiti, kajti sovraštvo je poguba. Najhujše posledice ima sovraštvo tedaj, ko z njim obolijo množice, ki niso več sposobne razsojati in se med seboj ljudje v vojnah pobijajo. Človeštvo potrebuje obdobje miru, molka in avtorefleksije, vnašanja novih vsebin življanja v svoj vsakdan, hranjenje s humanističnimi dobrinami, človek potrebuje več duhovne nege. Človek vsak posamično in vsi skupaj se moramo zavedati svoje funkcije na tem svetu in samega sebe. Stojči, ti se pri razmišljanju omejiš le na svojo dušo, ki si ji podaril smisle popolnosti, vendar naša naloga je, da preobrazimo tudi druge ljudi, ki ne razmišljajo in delujejo tako kot deluješ ti. Sprašujem se zakaj mladi in tudi drugi, ki berejo pozitivke, zakaj se ne vključijo v debate in povedo svoje mnnenje o določeni temi. S tem bi izpopolnjevali svoje mišljenje, se udejanjali kot vrednostna bitja in prispevali k dvigu človeka in h kulturnemu delovanju širše družbe, v kateri živimo. Čim bolj je človek kulturno dejaven, tem bolj se širijo meje njegove osebnosti. Človek v kulturnem ustvarjanju uresničuje in udejanja svojo osebnost. Osebnost človeka je odprt sistem in se izkazuje kot osebnostna energija, ki predstavlja tvorec kulture in kulturo tudi sprejema vase. Človek ima svojo samooblikovalno moč in zakaj tega bralci in sodelavci pozitivk ne izkoristijo s tem, da pozitivke postanejo bolj živahen debatni klub, v katerem se soočajo izkušnje, vrednostne sodbe in oblike ve\'denja. Prispevki so dobri in veliko povedo, manjka pa komunikacija med bralci.
Tako dragi Stojči, Bog in Satan nenehno tekmujeta med seboj kdo izmed niju bo zaobsegel človeka. In bolj kot se bo človek razodeval kot humano bitje, bolj bo v njem božje prisotno, bolj lahko človek vrača svojo ljubezen in posvečuje svoje življenje tej plemenitosti.
Prispeval/a: stojči dne
nedelja, 14. december 2003 @ 12:42 CET
Hvala ti za tvoje razmišljanje.
Lahko ti povem,
da snovalec in motor pozitivk gape
ne samo da že razmišlja v to smer,
ampak že pripravlja sistem,
ki bo omogočil preglednejše vključevanje in komentiranje
na vse članke. :)
Vsaka zrelost potrebuje svoj čas,
kot vsaka duša potrebuje svoj čas zorenja
in dozorevanja v spoznanju tistega,
kar jo notranje plemeniti in dviguje
preko vseh mej fizične omejenosti. :)
Tvoj, moj in cilj vseh ljudi,
je spoznanje notranje večnosti,
večnosti, ki jo skozi sebe lahko mi,
brezčasni vesoljni popotniki,
slavimo v ljubezni in miru že zdaj,
dokler smo še tu. :)
lp
NE ZAMUDITE
Kakor je tvoja resnica,
Bog in Satan
Prispeval/a: stojči dne sobota, 13. december 2003 @ 10:18 CET
Bodi v službi,
svoje resnice, :)
in v tvojem življenju,
ti bo,
iskreno lepo. :)
---
stojči
Bog in Satan
Prispeval/a: stojči dne sobota, 13. december 2003 @ 10:28 CET
resnica,
nikoli ni bila relativna,
vedno le absolutna,
od dveh,
je vedno samo ena res resnična,
druga je proti njej že laž. :)
---
stojči
Bog in Satan
Prispeval/a: Anonymous dne sobota, 13. december 2003 @ 11:53 CET
Prisrčen pozdrav in še veliko ustvarjanja na sončevih pozitivkah.
Marija
Bog in Satan
Prispeval/a: stojči dne sobota, 13. december 2003 @ 12:36 CET
draga marija,
naj te tvoje srce popelje,
do vseh tvojih notranjih
in zunanjih zmag. :)
---
stojči
Bog in Satan
Prispeval/a: Anonymous dne sobota, 13. december 2003 @ 16:53 CET
Bog in Satan - eden brez drugega ne moreta obstajati, ker imata zato človeka, nad katerim gospodujeta.
Resnic je toliko kolikor je ljudi. Vsak doživlja resnico skoz svojo lastno zavest. Resnica, ki jo posameznik občuti kot resnico, se meri po srcu in duhovnosti človeka, ki je občutenja resnice deležen. Če je človek znotraj plemenit, je tudi njegova resnica plemenita. Če je bil človek prevaran, je tudi njegova resnica stvar prevare. Kriza identičnosti s samim seboj, je kriza v odnosu človeka do resnice. Poznam mnogo pravšnjosti, ki so se razglašale kot absolutne resnice. Človek je pogosto razdeljen v samem sebi, ker je v navskrižju z ideali, ki jih ima o sebi in pričakovanji, ki jih imajo o njem drugi. Človek pogosto postane nekaj, kar ni nameraval postati. Posledica neskladja med željami in uresničitvijo je iluzorna idealizacija, ki prehaja lahko v agresivnost ali resignacijo, ali pa se tak človek umakne v bolezen in išče sekundarni dobiček v bolezni. To se zasebno pogosto dogaja ljudem. Vmes pa ima prste Hudič ali Satan, ki vedno človeku meša štrene. Neuspešna identifikacija človeka s svojimi ideali je žalostna, je pa resnična. Dogaja se tudi, da človek nosi s seboj poleg osebne izkaznice še več članskih izkaznic, da se lahko identificira z več institucijami hkrati. Poznam nekoga, ki je poleg molitvenika nosil s seboj tudi izkaznico društva Satanistov. Zato ker pravzaprav on sam ni vedel kdo je on sam in kam pripada. In da je nesreča še večja, je bila prav ta osebna izkaznica tako bleda in slabo prepoznavna po pisavi, da mu je nato Satan pomagal rešiti problem in kočljivi položaj, v katerem se je znašel. \"Kaj se iščeš, ali ne vidiš, da pripadaš Satanu\", mu je rekel. Ta pa se je nasmehnil in rekel, da je nekje slišal, da je Satan zelo čaščen in da ima pomembno mesto v nebesih in da sta z Bogom prijatelja. Odšel je zadovoljen s Satanom.
Ko pa je stopil pred božjo sodbo se je pre Bogom skesal in Bog mu je vse odpustil. Odtlej je bil le državljan nebes in brez vsakršne izkaznice, saj ga tako malo pomembna stvar kot je izkaznica ali članstvo, res ne more več zavesti. Nato je Bogu priznal, da je v vse kar se mu je dogajalo verjel in da je bila zanj vse to samo resnica, ki se je po zaslugi Boga spremenila v novo resnico, saj je konec koncev bil usmerjen v več ciljev in včlanjen v več združenj in vsi so se mu zdeli dobri, pravi in resnični, le da ni vedel kako naj bi svoje cilje uresničil, dokler se ni pojavil Satan in mu pokazal kako naj išče svojo identičnost. Satan pa mu je tedaj priznal, da je v tesni navezavi z Bogom in da ljudi preizkuša le zato, da bi bolj utrdil oblast sebi in Bogu. Tedaj se Eistein oglasi iz pekla, kjer je bil poslan zaradi Hirošime, in reče:\"Saj sem vedno trdil, da je vse relativno\".
Bog in Satan
Prispeval/a: Anonymous dne sobota, 13. december 2003 @ 17:08 CET
vem, da ti moj predhodni komentar ne bo preveč všeč. V simboličnih besedah je vselej podoba nečesa drugega, tista ki jo vidimo in druga, ki se izrisuje in nakazuje, na katero s pristom meriš, da prispodablja neko misel. Duhovni svet je zakrit z zastrom in mi ga odkrivamo. Odkrivamo pa, da za tem zastorom ni samo Bog, temveč tudi Satan. Satan ni samo laž, je tudi resnica, vendar bridka. Resnica je lahko tudi preizkušnja, neljuba izkušnja, skrivno razdeteje Boga, Mandala, čarobni krog ali tudi Hudič v podobi Satana. Človek lahko doživi blaženstvo resnice in prekletstvo zmote. Jaz mislim, da je Satan rojen na Zemelji, da ima tu stalno bivališče in zagotovljeno nesmrtno življenje in da je Bog to dvojnost ustvaril in da jo celo podpira.
Tatjana Malec
Bog in Satan
Prispeval/a: Anonymous dne sobota, 13. december 2003 @ 17:11 CET
Tatjana
Bog in Satan
Prispeval/a: stojči dne sobota, 13. december 2003 @ 20:41 CET
malo sem razmišljal, kaj naj ti na tvoje razmišljanje odgovorim. Če vzameva da je Bog ljubezen in Satan sovraštvo, ali moram najprej bolj sovražiti, da bi lahko kasneje tudi bolj ljubil?
Odgovor je seveda: NE
\"Kakor je osebna Vednost človekov Bog,
tako je njegova Nevednost sam njegov Satan.\"
Ljubezen nikoli ne rodi jeze, zamere, sovraštva.
Le te rodi samo pomanjkanje ljubezni.
Vsi kot otroci izidemo iz čiste nedolžne ljubezni,
da bi se v to čisto nedolžno ljubezen,
spet lahko povrnili nazaj. :)
lp
---
stojči
Bog in Satan
Prispeval/a: Anonymous dne nedelja, 14. december 2003 @ 11:24 CET
hvala za tvoj pozitiven odgovor. Seveda kar pritrdim ti lahko, da imaš prav. Vendar situacija je lahko tudi obrnjena. Dogodi se lahko, da najprej zelo ljubiš in nato zelo sovražiš. To se često dogaja v partnerskih odnosih današanjega časa. Ljubezen se lahko rodi tudi iz jeze, zamere in sovraštva, ki ji sledi kesanje. Kaj je kesanje? Kesanje je odgovornost, da se zavedamo posledic, ko vrednotimo naša dejanja. Vse to se dogaja v živi človekovi besedi in njenem noilcu - človeku. Samo človek je zmožen imeti tudi zavest krivde in kesanja. Zato človek ob vseh zmotah, napakah in svojih zablodah lahko upa na prihodnost. Kesanje je močno čustvo, ki lahko rodi tudi močno ljubezen. Sovraštvo in druga negativna Satanova čustva ne izključujejo, da se v srcih rodi božje. Ljubezen je močnejša in premaga vse negativne psihološke razsežnosti, ki bivajo v človeku. Človek ni samo božje naravnano bitje, da bi lahko v sebi odkrival in oživljal samo ljubezen, človek je tudi bitje greha. To si je treba priznati, sicer se sprenevedamo. Ni dobro se preveč zanašati samo na pozitivno stran človekove osebnosti, njegovo ljubezen. Tu moramo imeti v vidu tudi njegovo temeljno biološko zakonitost - agresivnost, napadalnost, sovraštvo in druga negativna čustva, ki so se skoz dolga geološka obdobja razvijala in je človeštvo v zgodovinskem razdobju napredka čas popeljal v kulturo s tem, da je človek dosegel razvojno stopnjo na kakršni smo danes, kar gotovo predstavlja podvojeno humanistično vrednoto, ne pa absolutne. Stvar prihodnosti pa je izpopolnitev človeka, njegovih čustev in obvladovanje gonov, da bo človek s časom dosegel višjo stopnjo svojega samozavedanja, se pravi da bo človek dosegel večjo emocionalno družbeno domačnost in toplino ter da bo sposoben ljubiti in manj sovražiti, kajti sovraštvo je poguba. Najhujše posledice ima sovraštvo tedaj, ko z njim obolijo množice, ki niso več sposobne razsojati in se med seboj ljudje v vojnah pobijajo. Človeštvo potrebuje obdobje miru, molka in avtorefleksije, vnašanja novih vsebin življanja v svoj vsakdan, hranjenje s humanističnimi dobrinami, človek potrebuje več duhovne nege. Človek vsak posamično in vsi skupaj se moramo zavedati svoje funkcije na tem svetu in samega sebe. Stojči, ti se pri razmišljanju omejiš le na svojo dušo, ki si ji podaril smisle popolnosti, vendar naša naloga je, da preobrazimo tudi druge ljudi, ki ne razmišljajo in delujejo tako kot deluješ ti. Sprašujem se zakaj mladi in tudi drugi, ki berejo pozitivke, zakaj se ne vključijo v debate in povedo svoje mnnenje o določeni temi. S tem bi izpopolnjevali svoje mišljenje, se udejanjali kot vrednostna bitja in prispevali k dvigu človeka in h kulturnemu delovanju širše družbe, v kateri živimo. Čim bolj je človek kulturno dejaven, tem bolj se širijo meje njegove osebnosti. Človek v kulturnem ustvarjanju uresničuje in udejanja svojo osebnost. Osebnost človeka je odprt sistem in se izkazuje kot osebnostna energija, ki predstavlja tvorec kulture in kulturo tudi sprejema vase. Človek ima svojo samooblikovalno moč in zakaj tega bralci in sodelavci pozitivk ne izkoristijo s tem, da pozitivke postanejo bolj živahen debatni klub, v katerem se soočajo izkušnje, vrednostne sodbe in oblike ve\'denja. Prispevki so dobri in veliko povedo, manjka pa komunikacija med bralci.
Tako dragi Stojči, Bog in Satan nenehno tekmujeta med seboj kdo izmed niju bo zaobsegel človeka. In bolj kot se bo človek razodeval kot humano bitje, bolj bo v njem božje prisotno, bolj lahko človek vrača svojo ljubezen in posvečuje svoje življenje tej plemenitosti.
Tatjana Malec
Bog in Satan
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 14. december 2003 @ 12:42 CET
Lahko ti povem,
da snovalec in motor pozitivk gape
ne samo da že razmišlja v to smer,
ampak že pripravlja sistem,
ki bo omogočil preglednejše vključevanje in komentiranje
na vse članke. :)
Vsaka zrelost potrebuje svoj čas,
kot vsaka duša potrebuje svoj čas zorenja
in dozorevanja v spoznanju tistega,
kar jo notranje plemeniti in dviguje
preko vseh mej fizične omejenosti. :)
Tvoj, moj in cilj vseh ljudi,
je spoznanje notranje večnosti,
večnosti, ki jo skozi sebe lahko mi,
brezčasni vesoljni popotniki,
slavimo v ljubezni in miru že zdaj,
dokler smo še tu. :)
lp
---
stojči