Vse je iluzija. To prepričanje včasih zasledim omenjeno na tem forumu, večkrat kot argument, ki naj bi dokončno osvetlil kakšno nepotrebno navezanost ali po mnenju argumentatorja neproduktivno oz. nepotrebno stanje zavesti. Včasih pa tudi kot podkrepitev prepričanja, da je karkoli storiti itak brezveze.

Maya, pa ne kakšno dekle s podobnim imenom in prekrasnim nasmehom iz soseske, zaradi katere se sam sebi zazdiš za trenutek malo bolj živ, ampak tisti precej abstrakten koncept iz svetih knjig enega od verstev z drugega konca sveta, ki je trenutno pritegnila mojo pozornost. Sam nisem kakšen poseben strokovnjak za svete knjige ne teh ne onih religij (in na žalost tudi nisem strokovnjak za kakšno Majo s prekrasnim nasmehom), zato se bom posvetil bolj uporabi tega koncepta, kot ga zasledim v vsakdanji rabi določenih pripadnikov in simpatizerjev gibanj nove dobe in ostalih.

Kot ponavadi si bom najprej ogledal izvor besede same.

Maya v Rig Vedi pomeni mistično moč, mogočnost in ustvarjalno sposobnost Brahmana (močnega in mogočnega čarovnika), da se v procesu imenovanem 'lila' spremeni v svet, ki se na koncu spet spremeni nazaj v boga. Dokler zamenjujemo dogodke v 'lili' z resničnostjo, in ne prepoznamo enosti Brahmana, smo pod vplivom te čarovnikove moči oz. maye. Novejši pomen označuje tudi psihološko stanje osebe ki je pod vplivom maye v originalnem pomenu.

Se sliši precej mistično, morda zapleteno, morda si lahko pogledamo nekatere aspekte skozi pojme, ki so nam morda nekaj bližje.

V zahodni filozofiji poznamo Heraklitovo ugotovitev, da se vse stvari neprestano spreminjajo, da nikdar ne moreš stopiti v isto reko. Podobno je 'lila' neprenehen postopek transformacije, v kateri ni prav nič stalnega, kjer se vse stvari neprenehno spreminjajo.

Podobno kot hindujske vede, je tudi Rene Descartes raziskoval meje dvoma v upanju, da bi našel gotovost. Še rezultat je bil podoben. "Mislim, torej sem" pomeni, da mu ni uspelo najti razloga, zaradi katerega bi lahko zaupal svojim čutom, edino v kar je lahko gotov je zaradi njegovih misli njegov obstoj, pri vsem ostalem pa mu lahko mirno kakšen demonček vara čute.

Skratka, po Heraklitu in Descartesu nam maya tudi v zahodnem svetu ne more biti preveč tuja, pa vendar predvsem dvom v Descartesovem stilu nekako ni postal preveč popularen, saj se je pokazal za vse praktične namene popolnoma neprimeren.

Zakaj je maya postala bolj popularna med hindujci? Po mojem, ker je del svetih knjig, po katerih praktičnosti in uporabnosti se ponavadi ne sprašuje, pa tudi ker za razliko od Descartesa ponuja spoznanje resničnosti skozi spoznanje enosti z Brahmanom in z vsem.

V enosti se meje med menoj in svetom zabrišejo, razlike med menoj in drugim izginjajo, kar lahko pomeni, da mora odnos do drugega postati enak odnosu do sebe. Gledati na vse neprijetne stvari, ki se dogajajo okrog mene, kot na nekaj minljivega, kot na nekaj, kar se te ne dotika, kot na iluzijo, mayo, pomeni predvsem ustvarjanje dualnosti med teboj in svetom. Prav takšno stanje pa hindujci navadno označujejo z besedo maya.

Tudi če delam razliko med seboj in ostalim svetom, je še vedno potrebno priznati avtonomnost drugega, vendar je narava odnosa vedno odvisna od razmerja moči vsake od strani, za spreminjanje resničnosti. Moč spreminjati resničnost pa je že sumljivo podobna hindujski definiciji maye.

Maya bi v tem primeru lahko pomenila tudi ujetost v trenutna razmerja interesov in moči, ki navadno res niso nič drugega kot iluzija, izmakniti pa se jim je mogoče, če ima človek do drugega dosledno enak odnos kot do sebe, če na zadevo pogledamo z desne, ali pa s tem, da si pridobimo čimvečjo moč, s katero lahko potencialno sami spreminjamo stvari, če na zadevo pogledamo z leve.

Hmm, to pa je že nekaj, kar bi se dalo preizkusiti. Ne glede na to, ali bi se rad iz neke situacije izvlekel z levo roko ali z desno roko, je maya koncept, ki ni vezan na eno od poti.

V vsakem primeru pa je nepriznavanje drugega v njegovi avtonomiji in vplivu, pa pomeni, da je oseba globoko v mayi. Podobno vse izjave, da je vseeno, da je vse iluzija, da je vseeno (da tako nima vpliva name) in podobne prav tako kažejo na mayo, celo v filmu kot je The Matrix, bi bila junakova iluzija ignorirati agenta Wilsona in misliti, da se mu ne bo tako nič zgodilo.

Mogoče bi se dalo še kaj povedati o okvirjih in okvirjanju, mejah jezika, pogojenosti, kategorijah in podobnih lečah, ki tako v vzhodnjaških religijah, kot v zahodnjaških filozofijah izkrivljajo podobe, ampak bi bilo že preveč branja za naenkrat.

Ne glede na to, kaj pravijo vse filozofije in religije, pa lahko verjamete in zaupate v to, da sem tukaj in da vas bom še kdaj požgečkal po podplatih.

Vaš daimonček

P.S. Če pa tole bere kakšna Maja s prekrasnim nasmehom, naj se mi pa kaj oglasi.