Misel padca je vodila v nastanek materije
Kristus je preprečil naklep padlih bitij

V današnjem svetu mnogo ljudi priznava samo to, kar vidi, sliši in otipa, torej samo grobo materijo. Vendar pa se nam življenje v materiji velikokrat kaže povsem drugačno kot je v resnici. Če smo pripravljeni to sprejeti in odpreti svoje srce, potem bomo lahko začutili, da obstaja še veliko več od gole materije.

V knjigi Vzrok in nastanek vseh bolezni, Kar človek seje, bo žel, ki je Kristusovo razodetje po Gabriele, Njegovi prerokinji in poslanki za naš čas, o tem piše marsikaj zanimivega. Knjiga poroča o tem, kako se je pred mnogimi eoni začelo oblikovati življenje in pri prebiranju teh strani lahko jasno spoznamo, da takrat še ni bilo materije. Materija je nastala veliko kasneje:

"Preden je Duh, Bog oživil neskončnost z duhovnimi svetlobnimi oblikami, z duhovnimi ozvezdji, duhovnimi bitji, živalmi, rastlinami in minerali, je v neskončnosti svetila Njegova sveta praluč, Duh. Dokler še niso obstajale oblikovane duhovne energije, nebeški planeti, duhovna bitja, živali, rastline in minerali, se je praenergija, luč, Bog, le malo gibala. Svetila je.

Praluč, praenergija se je začela gibati intenzivneje v ciklusu, ki si ga je določila sama. Gibanje pove, da hoče nekaj nastati. Praluč je postala aktivnejša v ustvarjalnih zasnovah - ki so štiri Božje bitnosti: praluč si je zdaj sama hotela dati obliko. Aktivni del ustvarjalne energije je močneje deloval na manj aktivno energijo. Prišlo je do postopoma rastočega vzajemnega učinkovanja, iz katerega so izšle nadaljnje energije. Iz že obstoječih duhovnih atomov so nastali spet novi duhovni atomi. Tako se je energija množila.

Vsa neskončnost je stopnjujoči se perpetuum mobile: Osrednje prasonce, ki je iz dveh tretjin pozitivne in iz ene tretjine negativne pramoči, razliva svojo energijo v vesolje po sedmerih prizmatičnih soncih. Te pramoči v vesolju sprejemajo duhovna bitja, duhovni minerali, rastline, živali, bitja narave in zvezde. Pramoč je harmonija in neprestano gibanje. Vse, kar lahko popolnoma prežema, ostane v harmoniji. Vse čisto je tako v nenehnem sozvočju in gibanju.

Božje načelo, ki daje in sprejema, je v sebi stopnjujoči se perpetuum mobile. Tako je tudi neskončnost podvržena nenehnemu raztezanju in evoluciji (razvoju). Ob začetku stvarstva se je to dogajalo v malem. Zaradi nenehnega vdihavanja in izdihavanja praenergije pa se je in se po Duhu neskončnost neprestano razteza in oblike bitnosti se razvijajo. Tako je nastalo popolno stvarstvo nebeških svetov.

Zaradi vse močnejšega gibanja obeh enakih polov v Osrednjem prasoncu in zaradi preoblikovanja praenergije v dve tretjini pozitivne in v eno tretjino negativne moči se je praenergija pomnožila. Del te pomnožene energije je Vseduh vedno vodil v vesolje in s tem svetlobnim etrom je začel "modelirati". Potrebnih je bilo nekaj predstvaritev, dokler "model" ni bil popolnoma razvit in mu Vseduh, ki je nato postal Bog Oče-Mati, ni podelil polnega življenja.

Zaradi povečane aktivnosti obeh enakih pradelcev se je potencial energije večal. Med prastvaritvami, ko je Duh v svetlobnem etru vse uskladil in uglasil, je prišlo do izmenjave v dve tretjini pozitivne in eno tretjino negativne energije. Hkrati je Vseduh - inteligenca, praenergija - zavestno izlil en del negativne energije v vesolje, k oblikovalnemu etru. V oblikovalni svetlobni eter je tako prišel del najvišje svetlobne jakosti negativne pramoči. Ta del povsod navzoče negativne moči je dal povod za padec.

Duhovna bitja so priznala edino povsod
navzoče pranačelo, Boga Očeta-Mater in
so zato postala Njegovi otroci in Njegove
natančne podobe

Od te povsod navzoče negativne pramoči je ob popolnem stvarjenju dobilo vsako ustvarjeno in spočeto bitje določen kvant. Prva ustvarjena in spočeta bitja so dobila več kot tista, ki so bila spočeta kasneje, ker so prva duhovna bitja imela in imajo večjo sevalno moč.

Prva duhovna bitja so sprejela povsod navzočo negativno moč. S tem so postala duh iz njegovega Duha. Vendar pa so bila dolžna ta del negativne povsod navzoče moči sprejeti vase in ga prostovoljno spremeniti v ustvarjalno in oblikovalno energijo ter se kot Božji otroci vključiti v pratok. Na ta način so prostovoljno odstopila od zahteve povsod navzočnosti in so priznala edinole povsod navzočnost Boga Očeta-Matere, Stvaritelja neskončnosti.

Neodločnim bitjem je Duh dopustil, da se
v eonih svobodno odločijo

Vsa tista bitja, ki tega koraka do otroštva še niso zmogla, je Vseduh, Bog Oče-Mati, vzel v Svoj tok ljubezni - toda ni jih še sprejel za dediče neskončnosti. Dal jim je svobodo, da se v eonih odločijo. Vsem tistim pa, ki so Ga priznali in sprejeli za povsod navzoče očetovsko-materinsko načelo, je zavestno podelil svobodno voljo in jih je postavil za dediče neskončnosti. Tudi neodločnim bitjem je dopustil, da se svobodno, v eonih odločijo - ni pa jim še dal dediščine, da so zavestni otroci neskončnosti.

Mentaliteta, polarnost in dualnost,
enako nihajoče moči stvarjenja,
ustvarjanja in spočetja

V stvarstvu obstajajo mentaliteta, polarnost in dualnost. Enako nihajoče moči se privlačijo. Duali, pozitivno in negativno načelo, skupaj spočenjajo duhovne otroke in so zanje očetovski in materinski aspekt. Toda nad vsem je Praoče, manifestacija, ki se pooseblja v povsod navzoči zakonski energiji, v pramoči očetovsko-materinskega načela.

Manifestacija Praočeta si je prav tako vzela dual, ki je bil in je izenačen z vsemi ženskimi bitji, le kvant negativne povsod navzoče pramoči, ki ga je Praoče prenesel Svojemu duhovnemu dualu, je bil večji kot pri vseh ostalih duhovnih otrocih. Njegov dual Mu je namreč moral biti enak po nihanju in sevanju moči; kajti: enak potencial moči spet privlači enak potencial moči. Duhovni dual Praočeta ni imel v primerjavi z drugimi duhovnimi bitji nobene prednosti. Tudi dual Večnega Praočeta je moral spremeniti kvant nanj prenesene povsod navzoče negativne pramoči, to pomeni: moral ga je vključiti in se v treh lastnostih - potrpežljivost, ljubezen in usmiljenje - izkazati kot otrok med Božjimi otroki.

Prvoustvarjeni ženski angel je prejel deleže otroštva, kvant povsod navzoče negativne pramoči, ni pa jih vključil vase, ker ni vključil svojega deleža povsod navzoče moči v tekočo vsemoč, v Duha Očeta-Matere. Ni mogel preboleti, da povsod navzočega materinskega dela ni mogel zastopati s povsodnavzočnostjo.

Bog je predal prvo-videnemu Sinu del
Svoje pozitivne pramoči
in Ga postavil za sovladarja.
Duhovni dual se je počutil oškodovanega

Ko je Bog-Oče predal Svojemu prvo-videnemu, delno ustvarjenemu in spočetemu Sinu del povsodnavzoče pozitivne pramoči in Ga je po večnem zakonu postavil za sovladarja nebes, je postal v prvem ženskem načelu kvant povsod navzoče negativne pramoči, ki je bil delno pritajen, dejaven. Duhovni dual Praočeta je hotel biti kot Bog, povsod navzoč v tekoči energiji, tako kot je prvi Sin povsod sonavzoč v štirih bitnostih Boga.

Prvo žensko načelo je zdaj čedalje jasneje spoznavalo, da je kot hči in dual izenačeno z vsemi sinovi in hčerami ter ženskimi duali, samo z eno izjemo, da ima višjo svetlobno moč kot vsa druga ženska načela. V najvišjem ženskem bitju je čedalje bolj zorelo negativno občutje hoteti biti kot Bog.

Najvišji ženski angel se je uprl
absolutnemu zakonu in pridobil zase tudi
druga duhovna bitja. Odklonil je
dualnost v razmerju otroštva

Iz razočaranja, da ne more biti več v povsodnavzočnosti in da tja ne bo več sprejet – kljub temu da se je vztrajno trudil - je v najvišjem ženskem angelu zorela misel padca. Uprl se je absolutnemu zakonu. Navdihnjen z željo, da postane s svojo dediščino povsod navzoč, je poskusil pridobiti za svoj načrt veliko moških pa tudi ženskih načel.

Po daljšem življenju v soglasju z Božjimi zakoni je prvo žensko načelo po čakalnem obdobju eonov, med katerim naj bi vključilo svojo negativno pramoč, odklonilo dualnost v načelu otroštva, ker je hotelo postati kot Bog, to pomeni povsod navzoče, enakonihajoče v pozitivni in negativni moči.

Kristus je preprečil naklep padlih bitij

Če bi se prvemu ženskemu načelu posrečil naklep, da postane kot Bog, povsod navzoč, potem bi se vse duhovne oblike razkrojile. Kajti del negativne moči, ki vsebuje otroštvo, bi stekel ponovno nazaj v pramoč. Z razkrojem vseh duhovnih oblik bi nastalo prvotno načelo izenačenosti: polovica negativne in polovica pozitivne moči. V vzhodnih naukih še danes delno obstaja ta misel izenačenosti (pol pozitivne in pol negativne moči), ker ne poznajo dokončnega stvariteljskega akta Boga do podrobnosti. Zato mnogo ljudi, zlasti z vzhoda, ne more sprejeti sovladarja, Mene, Kristusa. S tem pa tudi ne delne moči pramoči, Moje Božje dediščine, ki je odrešitev vseh duš. Zato še danes obstaja, predvsem na vzhodu, nazor o razkroju vseh oblik.

Materija je manifestacija negativnih miselnih
oblik in, s stališča Duha, navidezna,
to pomeni minljiva

V milijonih let se je turbulenca, ki so jo povzročila padla bitja, čedalje bolj zgoščala. Nasprotna občutja in misli hoteti imeti nekaj v lasti, nekaj imeti ali biti, so se oblikovala in se oblikujejo v podobi zgoščenega sevanja, materije. Najmočnejnša kristalizacija, materija, ni nič drugega kot manifestacija miselnih oblik. Nastala je zaradi napačnega sveta občutkov in misli padlih bitij - pa tudi duhovnih bitij, ki so hotela pomagati padlim bratom in sestram, padlim bitjem, a so se zapletla v materijo. Materija, grobosnovno - je, gledano s stališča Duha, samo relativna in ni resničnost. Je videz, a ne bit. Tudi delno matarialni svetovi in ravni očiščevanja so nastali zaradi misli padca: hoteti biti kot Bog, a ne biti božanski. Bog je povsod navzoč in božansko je bitje, ki zaradi svoje visoke zavesti vidi in doživi v sebi vse, kar se dogaja v neskončnosti.

Odrešilna moč varuje in pomaga voljnim
dušam in ljudem na razvojni poti
nazaj k Bogu

Delna moč pramoči, Kristusova moč, je dejavna v zakonu vzroka in učinka in bo delovala tako dolgo, dokler ne bodo vse duše zapustile kolesa ponovnih utelešenj. Kolo ponovnih rojstev sestavljajo štiri ravni očiščevanja. Razvojna pot duše iz zakona setve in žetve se začne z uresničevanjem večnih zakonov. Milost, ki se zliva v dušo in človeka, varuje hkrati voljno dušo in človeka, ki si prizadeva za popolnost. 

Kristus daje to razodetje,
da bi duše in ljudi obudil v življenje

Da bi vse duše same spoznale in izkusile ter v sebi doživele izvor svojega življenja, se razodevam Jaz, Kristus, Sin živega večnega Očeta, sovladar nebes, Odrešitelj vseh duš in ljudi. Da bodo duše in ljudje pravilno razumeli zakone ljubezni in življenja in se jih bodo naučili sprejemati, dajem čedalje globlje vpoglede v večno vladajoči zakon, v življenje.

Človek sam gradi in oblikuje svojo usodo. Njegovi občutki, misli, besede in dejanja so zidaki srečnega življenja – ali življenja v stiski, revščini, bolezni in trpljenju. Kar je v njegovi duši, svetloba ali senca, to se mu razodene v njegovem zemeljskem življenju. Moja razodetja spoznajte in razumite smiselno, da bodo stopile v ospredje globoke modrosti, ki povedo več kot črke same. Beseda kot taka malo pove. Nihanje, ki teče iz Mene, večnega Duha, v besedo, dopušča spoznanje globokih modrosti, resnice. Kar človek lahko dojame in razume iz Mojih besed, ki so nihanja, prebudi dušo in človeka k življenju v Meni, Duhu. Človek postane sprejemljiv za večno resnico; kajti kdor je iz resnice, ta pozna Moj glas. Moje ovce poznajo Moj glas."

Odlomki so iz knjige:
Vzrok in nastanek vseh bolezni
Kar človek seje, bo žel

Knjigo je izdalo Univerzalno življenje.
Vezava: mehka
Obseg: 286 strani (format 13,5 cm x 19 cm)
Cena: 13,00 € (+ poštni stroški)
Knjigo lahko naročite na naslovu:
Univerzalno življenje, Celovška cesta 87, 1000 Ljubljana
Uradne ure vsak torek od 10.00 do 12.00 ure
Tel./fax 01/568-41 48 – informacije vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 ure
Internet: www.univerzalno-zivljenje.si
Email: info@unverzalno-zivljenje.si