| Da ženske gledajo na stvari drugaèe kot moški je že veè kot ustaljen kliše
- zato obstaja celo telesna povezava. Za orientacijo uporabljata spola razliène
strategije in razlièna možganska podroèja.
Medtem ko moški na mimo vozeèem porsche-ju zazna prej obliko, opazi ženska
predvsem signalno rdeèo barvo. Toliko o klišeju, ki pove veè kot dovolj o predsodkih
govorca, kot o biološki realnosti. A dejansko uporabljajo moški in ženske razliène
strategije, ko se orientirajo v okolju. To poroèajo znanstveniki iz raziskovalnega
centra Jülich in iz univerze v Düsseldorfu in Aachnu.
Raziskovalci so analizirali možgane desetih umrlih testirancev s povpreèno
starostjo 66 let. Raziskali so podroèja, ki so pristojna za prepoznavanje gibanja.
Podroèja so v medsebojnem kontaktu in postanejo aktivna, ko vidimo avto, ki
se zapelje mimo nas.
Pri raziskavi tankih slojev tkiv umrlih so znanstveniki odkrili, da so bili
centri za vid petih moških in petih žensk razlièno zgrajeni. Ženske so imele
debelejšo možgansko skorjo na podroèju tako imenovanega areala 18. Na tem mestu
se vidni vtisi predelujejo in postanejo finejši. Pri moški pa je bil volumen
obmoèja zadolženo za videnje gibov, oèitno veèje.
Veèji volumen bi lahko omogoèil možganom veèji prostor za predelovanje dodatnih
informacij, in da bi si gibanje tudi prostorsko predstavljali. Seveda pa razlike
v razporeditvi možganov, da moški vedo nekaj bolje kot ženske, še niè ne pomenijo.
Nakazujejo edinole, da uporabljajo moški in ženske razliène strategije in razlièno
prepletenost v možganih.
Znanstveniki po celem svetu niso zedinjeni, da so razlike v moških in ženskih
možganih tako velike, da bi vplivale na mišljenje, uèenje, èutenje. Medtem ko
nevrologi zastopajo tezo, da spolni hormoni že v materinem telesu razlièno vplivajo
na možgane, ne morejo nevropsihologi najti nobene fundamentalne razlike. Kulturni
vpliv veliko bolj uèinkuje na èloveka, kako le ta deluje, kot spol, so danes
mnenja številni znanstveniki.
Poleg tega je znano, kako zelo se lahko možgani, zaradi razliènih obremenitev
spremenijo. Patologi lahko recimo pri taksistih vidijo, kako zelo se tile iz
službenih vzrokov ukvarjajo s prostorsko predstavo.
Vir: http://www.spiegel.de/wissenschaft/mensch/0,1518,464715,00.html
|