14 dobrih praks navdihuje, kako izkoristiti naš potencial
V Sloveniji imamo lahko do leta 2020 250 tisoč zelenih delovnih mest, na področju socialnega podjetništva pa še dodatnih 80 tisoč. Tako potencial razvoja novih zelenih delovnih mest, pa tudi ozelenjevanja obstoječih, ocenjujejo avtorji nove Analize stanja, potencialov in dobrih praks na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji.

Analiza je del projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, projekt pa je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom.

“Slutnja potenciala zelenih delovnih mest v Sloveniji je navdihujoča. Ekološko kmetijstvo, učinkovita raba naravnih virov, gozdno-lesna veriga, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, povečanje energetske učinkovitosti ter trajnostni turizem so gospodarske dejavnosti, ki svojo konkurenčnost trajnostno gradijo na lokalnih naravnih in človeških virih, hkrati pa dejavno prispevajo k doseganju ambicioznih podnebnih in zaposlitvenih ciljev, ki jim je Slovenija kot članica Evropske unije zavezana.

Z analizo, ki se osredotoča na navedena prednostna področja, kot presečno temo pa vključuje še socialno podjetništvo, želimo spodbuditi načrtno uresničevanje potenciala za ustvarjanje zelenih delovnih mest v Sloveniji,” je povedala Renata Karba, urednica analize in članica strokovne skupine.

Zelena delovna mesta so zdaj definirana kot dostojna delovna mesta v zelenem gospodarstvu, predvsem v sektorju okoljskega blaga in storitev, ter v ozelenjevanju procesov v drugih sektorjih, kjer čistejše alternative ne obstajajo, so zapisali avtorji analize: dr. Renata Karba, mag. Jonas Sonnenschein, Goran Miloševič, Boris Rantaša, Anamarija Slabe, dr. Marinka Vovk in Bojan Žnidaršič. Dokument sicer odgovarja na štiri bistvena vprašanja: kaj so zelena delovna mesta, kaj se v Sloveniji, EU in ZDA že dogaja na področju njihovega beleženja in spodbujanja, kakšen je njihov potencial ter kako bi ta potencial lahko bolje izkoristili.

Avtorji analize so podrobno preučili zelena delovna mesta zlasti v EU, ZDA in Sloveniji, izpostavili 14 primerov dobrih praks, osredotočili pa so se na omenjena prednostna področja. Ugotovili so kar nekaj podobnosti, pa tudi razlik s podatki o številu delovnih mest v sektorju okoljskega blaga in storitev v Sloveniji, ki jih je decembra 2013 prvič objavil Statistični urad Republike Slovenije (SURS).

“V Sloveniji je potencial za zelena delovna mesta velik. To velja tudi za nova delovna mesta v zelenem gospodarstvu, ki lahko igrajo pomembno vlogo pri zapolnjevanju vrzeli, ki zeva med trenutno 67-odstotno in ciljno 75-odstotno stopnjo zaposlenosti v starostni skupini 20–64 let do leta 2020. Vendar pa se vzpostavljanje novih zelenih delovnih mest ne bo zgodilo samo od sebe. Potrebni bodo dobro načrtovanje, namenski politični ukrepi, zelene investicije, okoljska osveščenost in nenazadnje ambiciozna zelena podjetja,” je povedala Gaja Brecelj, vodja projekta na Umanoteri.

Celotna analiza je dostopna na spletni povezavi: http://zelenadelovnamesta.si/upload/Zelena_delovna_mesta_analiza_mala.pdf

Spletna stran projekta Spodbujamo zelena delovna mesta: www.zelenadelovnamesta.si