ZAKON USPEVANJA.

» Glej vsemogočni bo tvoja obramba in imel boš polno denarja.«

Eno največjih sporočil Biblije je, da je Bog človekov vir in da človek lahko z besedo ( prošnjo ali zahtevo) dobi vse, kar mu pripada po božanski pravici. Seveda pa mora popolnoma verjeti v moč svojih besed.

Izaija je rekel:« Moja beseda se ne povrne k meni brez uspeha, dokler se ne izpolni, za kar sem jo poslal.« Zdaj vemo, da imajo besede in misli strašansko moč, ki vpliva na človekovo telo in na njegova dejanja.

Neka ženska je v stiski prišla k meni in potožila, da jo bodo petnajstega v mesecu izterjali za tri tisoč dolarjev. Pojma ni imela, kje naj dobi denar, zato je bila čisto obupana.

Rekla sem ji, da je Bog njen vir in da bo poskrbel za njeno potrebo.

Izrekla sem Besede. Vnaprej sem se zahvalila Bogu, da bi ta ženska pravočasno dobila tri tisoč dolarjev na pravi način. Naročila sem ji, naj bo njena vera ne omajena in naj se tako kaže tudi v življenju. Prišel je določen datum, vendar se denar ni materializiral.

Poklicala me je po telefonu in vprašala, kaj naj naredi.

Odgovorila sem: » Danes je sobota, torej ne bo obravnave. Vaša naloga je, da ravnate, kot da bi bili bogati in tako izražate popolno vero, da boste do ponedeljka dobili denar.« Prosila me je naj kosim z njo, da ji ne bo upadel pogum. Ko sva se srečali v restavraciji, sem ji rekla:« Zdaj ne smete varčevati. Naročite drago kosilo, obnašajte se, kot bi že dobili tri tisoč dolarjev.«

» Karkoli v molitvi prosite, verujte da boste sprejeli. Obnašati se morate, kot bi že dobili.« Naslednjo jutro mi je telefonirala in me prosila, naj bom čez dan z njo. Rekla sem:« Ne, v božjem varstvu ste in Bog ni nikoli prepozen.«


Zvečer je spet klicala, bila je zelo razburjena in dejala:« Draga moja, zgodil se je čudež. Zjutraj sem sedela v naslonjaču, ko je pozvonilo. Služkinji sem naročila, naj nikogar ne spusti v hišo. Kljub temu je pogledala skozi okno in rekla: » Vaš bratranec z dolgo belo brado je!«

Rekla sem ji, naj ga pokliče nazaj, ker bi ga rada videla. Ravnokar je zavijal za vogal, ko je slišal njen glas in se vrnil.

Govorila sva približno uro dolgo. Ob odhodu je vprašal:« Saj res, kako pa kaj vaše denarne zadeve?«

Povedala sem mu, da potrebujem denar in on: No, draga moja, prvega drugi mesec vam bom dal tri tisoč dolarjev.«

Nisem mu hotela povedati, da je proti meni vložena tožba. Kaj naj storim? Denarja ne bom prejela pred prvim, morala pa bi ga imeti jutri.« Dejala sem:« Nadaljevala bova z » zdravljenjem« duh ni nikoli prepozen. Zahvaljujem se za denar in se priporočam, da se pravočasno ustvari.« Naslednje jutro je klical bratranec, naj pride po denar k njemu v pisarno. Še istega popoldneva je imela tri tisoč dolarjev na računu v banki in je takoj napisala ček.

Če nekdo prosi za uspeh in se pripravlja za neuspeh, potem bo dobil tisto na kar se je pripravil.

Primer: K meni je prišel moški in me prosil, naj mu pomagam, da bo določen dolg izbrisan.

Odkrila sem, da se je ves čas pripravljal na to, kaj bo rekel človeku, če ne bo mogel plačati dolga, in je s tem nevtraliziral mojo prošnjo. Moral bi se jasno videti, kako plačuje dolg.

V Bibliji je čudovita ponazoritev tega. Prikazuje tri kralje v puščavi brez vode za svoje može in konje. Posvetovali so se s prerokom Elizejem, ki jim je predal to nenavadno sporočilo.:

» Kajti tako govori gospod. Ne boste čutili vetra, ne videli dežja, vendar se bo ta dolina napolnila z vodo.«

Človek se mora pripravljati na tisto, za kar je prosil, že od prvega trenutka dalje, čeprav še ni sledu o izpolnitvi.

Primer: Tistega leta, ko je v New Yorku primanjkovalo stanovanj, se je neka ženska znašla v situaciji ko je nujno potrebovala stanovanje. Vsi so mislili, da je to neizvedljivo, in prijatelji so ji z obžalovanjem govorili:« Ali ni škoda, spraviti boš morala pohištvo in živeti v hotelu.« Odvrnila jim je: » Zakaj bi se vam smilila? Jaz sem superman in dobila bom stanovanje.«

Izrekla je besede:« Brezmejni Duh pokaži mi pot do primernega stanovanja.« Vedela je, da ima vsaka prošnja in vsaka zahteva svojo izpolnitev. Bila je nepreskrbljena in na duhovni ravni je že izrekla prošnjo, vedoč da je » tisti, ki je z Bogom, v premoči.«

Nameravala je kupiti nove odeje, medtem je »zapeljivec«, nasprotujoča misel ali razum, predlagal: » Ne kupuj odej, navsezadnje morda ne boš dobila stanovanja.« Hitro si je ugovarjala:« Z odejami si bom utrla pot do stanovanja.« Tako se je pripravljala na stanovanje in se obnašala, kot da ga že ima.

Našla si ga je na čudežen način, čeprav se je zanj potegovalo čez dvesto prosilcev.

Odeje so dokazovale njeno aktivno vero.

Ni treba povedati, da so se izviri v puščavi napolnili do poplav ( beri Knjigo Kraljev II).

Za povprečnega človeka sploh ni lahko doseči duhovne uglašenosti s stvarjo, ki jo potrebuje. Zadržki, dvom in strah ga burijo iz podzavesti. Nasprotujoči misli so » nasprotnikova vojska, ki jo mora pognati v beg. Zato je pogosto » najtemneje pred zoro«, najbolj brezupno tik preden pride uspeh.

Ponavadi pridejo velika dejanja šele za mukotrpnim razmišljanjem.

Ko si priznamo visoke duhovne resnice, izzovemo stara prepričanja globoko v podzavesti. V mislih se nam zasveti:« error« - napaka.

To je čas, ko si moramo resnico spet in spet priznati, se je razveseliti in se zahvaliti, da smo spregledali. » Preden me boste klicali, bom že odgovoril.« To pomeni, da vsak » dober in popolni dar« že vnaprej pripada človeku in samo čaka na njegovo spoznanje.

Človek lahko dobi samo tisto, kar verjame, da bo dobil, kar si predstavlja, da bo imel.

Sinovom Izraela je bilo rečeno, da bo njihova vsa zemlja, kar je lahko vidijo. To drži za vsakogar. Dobi lahko samo tisto, kar za obsega njegovo mentalno videnje ( vizualizacija). Vsako veliko dejanje, vsak dosežek se lahko udejanji le tako, da dolgo dozoreva kot vizija. Pogosto se prav pred velikim dogodkom v človeka prikrade malodušnost in razočaranje.

Ko so sinovi Izraela prišli do » Obljubljene Dežele«, si niso upali vstopiti, ker so tam videli ljudi visoke postave. » Videli smo tam tudi velikane, sinove Enakove, iz rodu velikanov, zdelo se nam je, da smo kakor kobilice, in taki smo se morali tudi njim zdeti.« Skoraj vsak človek pozna ta občutek.

Vendar se tisti, ki pozna duhovni zakon, ne da motiti izgledu in se veseli že, ko je »Še v ujetništvu.« To pomeni, da je zvest svoji viziji in hvaležen, da je konec blizu, on pa na pragu svobode.

Jezus Kristus je dal lep primer. Svojim učencem je rekel:« Ali ne govorite, da je še štiri mesece do žetve? Glejte, jaz vam pravim, dvignite oči in poglejte na polje, da so že zrela za žetev.« Njegovo jasno videnje je prodrlo skozi » stvarni svet«. Videl je štiri dimenzionalni svet, stvari kakršne so, popolne in dovršene v Božanskem Duhu. Podobno mora človek vedno videti cilj svojega potovanja in zahtevati potrditev tistega, kar je že dobil, pa naj bo to zdravje, ljubezen, bogastvo, uresničenje sebe, dom ali prijateljstvo. Vse to so dokončne in popolne ideje, ki bivajo v Božanskem Duhu ( človekovi nadzavesti). Uresničijo se skozi človeka; ne za človeka. Človek je torej njihov kanal.

Primer: K meni je prišel moški in me prosil za »zdravljenje« za uspeh. Nujno je potreboval 50.000 dolarjev. Rok je že skoraj potekel in bil je čisto obupan. Nihče ni hotel vlagati v njegovo podjetje, v banki pa mu tudi niso hoteli dati posojila. Dejala sem:« Verjetno ste se v banki razburili in tako izgubili svojo moč. Če znate obvladati sebe, lahko obvladate vsako situacijo. Pojdite nazaj v banko. Jaz vam bom pomagala.« Moja terapija je bila taka:« Poistovetite s duhovno ljubeznijo do vseh, ki so povezani z banko. Naj se izkaže božanska misel.« Odgovoril je: » Ženska, vi govorite o nemogočem. Jutri je sobota, banko zaprejo ob dvanajstih, moj vlak pa ne prispe tja do pred deseto in rok poteče jutri, sploh pa tega ne bodo naredili! Prepozno je.« Odgovorila sem:« Bog ne potrebuje časa in ni nikoli prepozen. Z njim je vse mogoče. Nič ne vem o poslih, o Bogu pa vem vse.« Odgovoril je:« Dokler sedi tu in vas poslušam, zveni vse čudovito preprosto, ko pa pridem ven, je grozno.« Bil je iz oddaljenega mesta, zato cel teden nisem vedela, kako se je izteklo, potem pa je prišlo pismo. » Prav ste imeli. Dvignil sem denar in nikoli več ne bom dvomil v resničnost vsega, kar ste mi povedali.«

Čez nekaj tednov sem ga srečala in se pozanimala, kako je bilo. Povedal je:« Vlak je imel zamudo, tako sem prišel v banko šele petnajst minut do dvanajste. Mirno sem vstopil in rekel:« Prišel sem zaradi posojila.« Dobil sem ga, ne da bi me še kaj vprašali.«

To je bilo poslednjih petnajst minut od časa, ki mu je bil odmerjen, vendar Brezmejni Duh ni bil prepozen. V tem primeru bi en sam človek ne uspel. Ta človek je potreboval nekoga, ki bi ga podpiral v veri in prizadevanju. To pa je tisto, kar lahko vsak stori za drugega.

Jezus Kristus je poznal to resnico:« Če se dva med vami zedinita v molitvi, jima bo tako naredil moj Oče, ki je v nebesih.« En sam se preveč prepusti zadevi, prestraši se in začne dvomiti.

Prijatelj ali » zdravnik« vidi uspeh, zdravje in bogastvo veliko bolj jasno in nikoli ne omahuje, ker ni tako vpleten v situacijo.

Veliko lažje je verjeti v uresničitev nekoga drugega kot v svojo. Človek ne sme oklevati, ko je potrebno nekoga za pomoč, če čuti, da dvomi in omahuje.

Bister opazovalec življenja je nekoč dejal:« Nihče ne more odpovedati, če vsaj eden verjame v njegov uspeh.« Tako velika je moč vizije. Mnogi veliki ljudje, svoj uspeh dolgujejo ženi, sestri ali prijatelju, ki so » verjeli vanje« in jim s svojo podporo pomagali do popolnega vzorca.

Iz knjige: IGRA ŽIVLJENJA
In kako jo igrati.
Florence Scovell Shinn.

Miran Zupančič