Ena glavnih nalog Evropske unije in hkrati tudi temeljni kamen nove gospodarske strategije Evropa 2020 je na znanju temeljeèe gospodarstvo. Kako doseèi ta cilj in kaj sploh pomeni? Pomembna kljuèa za uresnièitev tega cilja sta izobraževanje in vseživljenjsko uèenje, in sicer tako mladih kot starih, prebivalcev mest in podeželja, ljudi z osnovnošolsko ali pa visokošolsko izobrazbo. V ta proces se lahko vkljuèite tudi in prav vi!

O vseživljenjskem uèenju je res veliko slišati na vsakem koraku, toda kaj vseživljenjsko uèenje sploh je? Vseživljenjsko uèenje je dejavnost in proces, ki zajema vse oblike uèenja, tako formalno kot neformalno, nakljuèno ali priložnostno. Nadgrajuje izobraževanje, ki se je razvijalo in oblikovalo v preteklosti, ljudem omogoèa, da se lažje vkljuèijo v družbo in so bolj informirani, spodbuja njihovo ustvarjalnost in radovednost.

V Sloveniji je veliko možnosti za izobraževanje in vseživljenjsko uèenje starejših ljudi. Danes pri nas deluje 36 ljudskih univerz v 34 krajih, v katerih se izobražuje veè kot 17.000 starejših, poleg tega pa jih je ogromno vkljuèenih tudi v najrazliènejše neformalne aktivnosti. Število uènih skupin in udeležencev iz leta v leto narašèa in nedvomno boste tudi vi lahko našli kaj zase!

Veste, da po vsej državi deluje mreža centrov vseživljenjskega uèenja (CVŽU)? Skupaj jih je kar devetnajst, financirajo pa se tudi s pomoèjo sredstev iz Evropskega socialnega sklada. Centri imajo številne partnerje tudi v manjših krajih (CVŽU toèke), tako da je najbližja toèka za izobraževanje praktièno za vsakogar le korak ali dva stran.

Kje so centri za vseživljenjsko uèenje?

Centri delujejo v Velenju, Šmarju pri Jelšah, Mariboru, Slovenj Gradcu, Žalcu, na Ptuju, v Moravskih toplicah, mestu, Krškem, Èrnomlju, Novi Gorici, Ajdovšèini, Kopru, Radovljici, na Jesenicah, v Tolminu, Postojni in Ljubljani. V stik z njimi lahko stopite tudi na številnih informacijskih toèkah, ki so jih centri odprli v manjših krajih, vsak center pa tudi sodeluje z razliènimi partnerji, kot so knjižnice, ljudske univerze, razvojne agencije in šolski centri. Seznam CVŽU z elektronskimi naslovi in telefonskimi številkami najdete na spletni strani http://www.cvzu-lur.si/images/stories/dokumenti/cvzu.html.

Izbirate lahko med številnimi zanimivimi programi in teèaji

Starejši lahko prek razliènih dejavnosti, kot so teèaji in usposabljanja, ki jih organizirajo centri za vseživljenjsko uèenje, osvojijo uporabna znanja, ki jim omogoèajo zapolniti prosti èas, spoznati nove ljudi, potešiti radovednost ... Èe so vaši interesi raztreseni in mnogovrstni ter ne veste, èesa bi se lotili, je verjetno najbolje, da se odloèite za brezplaèno svetovanje, ki ga ponujajo centri. Pomagali vam bodo odkriti, kaj vas najbolj zanima in veseli.

Nato pa veselo novim znanjem naproti! Najveè teèajev je posveèenih uèenju dela z raèunalnikom, ki postaja vse bolj nepogrešljiv pripomoèek. V okviru velenjskega CVŽU na toèki v Nazarjah vas na razliènih teèajih popeljejo od ustvarjanja elektronskega naslova in iskanja po razliènih spletnih brskalnikih do objavljanja fotografij na spletu ter upravljanja s programi za pisanje in izdelavo preglednic. Gre za vzorèen primer, ki ga lahko najdete tudi na številnih drugih toèkah po Sloveniji.

Zelo priljubljeni so tudi teèaji tujih jezikov. Na praviloma brezplaènih teèajih se lahko malodane v vseh centrih uèite ali pa obnovite svoje znanje anglešèine, nemšèine, italijanšèine in francošèine, v kar nekaj centrih pa se lahko tujci nauèijo slovenskega jezika. Vkljuèite pa se lahko tudi v bolj sprošèene oblike aktivnosti.

Na ljudski univerzi v Ajdovšèini na primer ponujajo teèaje klekljanja in delavnico peke kruha brez kvasa. Èe imate umetniško žilico, je v Radovljici na voljo zaèetni teèaj digitalne fotografije. Oprema ni pomembna, važni sta želja in dobra volja. Pestra ponudba je tudi v Mariboru, kjer starejšim poleg številnih teèajev tujih jezikov ponujajo turnirje bridža, krožke umetnostne zgodovine in posebno vadbo za ženske.

Vas zanima prostovoljstvo?

Èlani Univerze za tretje življenjsko obdobje se lahko vkljuèijo v razliène programe prostovoljnega dela, ki jih Univerza organizira sama ali v sodelovanju s kulturnimi, vzgojno-izobraževalnimi, zdravstvenimi in humanitarnimi ustanovami. Informacije dobite na telefonski številki 01/433-2090 ali na elektronskem naslovu univerza-3@guest.arnes.si.

S sredstvi Evropskega socialnega sklada do novih znanj

Evropski socialni sklad bo v obdobju 2007–2013 za dosego ciljev, med katerimi je tudi izboljšanje usposabljanja in izobraževanja, državam èlanicam EU oz. regijam razdelil približno 75 milijard evrov. Sredstva so namenjena tako centrom za vseživljenjsko uèenje, ki starejšim èlanom družbe z razliènimi programi pomagajo pridobiti nova znanja, kot posameznikom. Prek projekta EQUAL »Èez 45« se je v italijanski Furlaniji kar 265 ljudi vkljuèilo v razlièna izobraževanja, 157 pa se jih je s pomoèjo novih znanj ponovno vkljuèilo v delovno aktivno prebivalstvo.

Kaj vse je še vseživljenjsko uèenje?

Vseživljenjsko uèenje je tudi ime posebnega programa Evropske unije, ki s svojimi štirimi podprogrami Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci in Grundtvig (ste pomislili na to, da se imenujejo po znanih evropskih osebnostih?) skrbi za izobraževanje in usposabljanje Evropejcev. Po Nikolaju Frederiku Severinu Grundtvigu se imenuje podprogram, namenjen formalnemu in neformalnemu izobraževanju ter usposabljanju starejših. Grundtvig je bil danski uèitelj, pisatelj, pesnik, zgodovinar, politik in eden najvplivnejših danskih filozofov 19. stoletja. Bil je prvi, ki je zaèel zagovarjati in sistematièno uveljavljati uèenje za starejše.

Ali program Grundtvig tudi meni kot upokojencu kaj ponuja?

Nedvomno, saj je namenjen posameznikom (ki lahko v svojem kraju obiskujejo delavnice, izobraževalna ali ustvarjalna sreèanja, postanejo prostovoljci ipd.), izobraževalcem, ki odrasle uèijo, jim svetujejo ali zanje organizirajo izobraževanje, upokojenskim društvom in drugim organizacijam.

Èe se poklicno ali pa v društvu, zavodu ipd. ukvarjate z izobraževanjem odraslih, vam Grundtvig ponuja možnost nadaljnjih izobraževanj in usposabljanj, obiskov in izmenjav ter možnost, da kot Grundtvig asistent preživite nekaj èasa v podobni organizaciji v tujini.

Program krije potne stroške, stroške bivanja in stroške priprave udeležencev. Do enakih sredstev so upravièene tudi organizacije, ki v programu Grundtvig sodelujejo v okviru uènih partnerstev, delavnic ali pripravljalnih obiskov. Namen teh pobud je izmenjava izkušenj glede izobraževanja odraslih med razliènimi državami.

Ker so se roki za prijavo dejavnosti za leto 2010 veèinoma že iztekli v prvih štirih mesecih letošnjega leta, si zabeležite, da bodo razpisi za leto 2011 objavljeni v zaèetku novembra 2010. Vse v zvezi z Grundtvigom izveste na Centru Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Center je v Ljubljani, in sicer Ob železnici 16, vse informacije pa so na voljo na spletni strani http://www.cmepius.si.

Kljub temu, da je proraèun programa Grundtvig v primerjavi z drugimi izobraževalnimi programi vseživljenjskega uèenja skromnejši (npr. Sloveniji je za program Grundtvig v letošnjem letu namenjenih 180.000 evrov, medtem ko so slovenskim študentom v okviru programa Erasmus, ki spodbuja mobilnost študentov, v letošnjem letu namenjeni približno trije milijoni evrov), se lahko tudi v Sloveniji pohvalimo z zelo dobrimi in koristnimi projekti. Predstavljamo vam dva.

Pomemben peèat na Onkološkem inštitutu v Ljubljani je pustil projekt »Vseživljenjsko uèenje in dejavno državljanstvo starejših Evropejcev« (LACE), v katerem je poleg Slovenije sodelovalo še pet držav. V okviru projekta so se osebju Onkološkega inštituta pridružili prostovoljci, ki so bolnike spremljali na preiskave, bili njihovi družabniki na sprehodih, poslušalci in sogovorniki.

Poleg tega so opravljali še druga dela, od usmerjanja in spremljanja obiskovalcev ter dela na recepciji do izvajanja kulturnih in razvedrilnih dejavnosti ter terapevtskih programov za bolnike. Zahvaljujoè projektu LACE, ki je bil finanèno podprt s sredstvi iz programa Grundtvig, se je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani razvila uèinkovita mreža prostovoljcev, ki se jim lahko po krajšem usposabljanju pridružite tudi vi!

»Berimo skupaj« je še en primer uspešnega projekta programa Grundtvig, ki poteka na Ljudski univerzi Jesenice. Namen projekta je bil ustanoviti bralne klube v Sloveniji, Italiji in Nemèiji, saj so projekt zasnovale te tri države. Ljudska univerza Jesenice se je povezala z Obèinsko knjižnico Jesenice in skupaj sta ustanovili bralni klub, v katerem so aktivne predvsem ženske.

Ena od njih pravi: »Projekt Berimo skupaj nas je privedel do spoznanja, kako lepo je ljubezen do knjig deliti z drugimi, kako lahko prek literature èlovek izpove svoje težave in spozna ter se nauèi veliko koristnega o sebi in drugih. Kako pogovor sproži nove ideje, željo po novih izzivih in prinese nova prijateljstva, ki bodo zaznamovala življenja vseh vkljuèenih.«

Primorka Jožica je bila pred upokojitvijo zaposlena kot medicinska sestra. Že nekaj let je vdova, vnukinji pa sta šolarki, tako da ne potrebujeta veè njenega varstva. Skupaj s sestro sta že veè let aktivni èlanici domaèega društva upokojencev, pri 65-ih letih pa se je Jožica odloèila za drugaèno izkušnjo – za skoraj dva meseca je kot prostovoljka odšla v bližino Torina, kjer je v centru za starejše obèane skrbela za nepokretne vrstnike.

Del programa Grundtvig je namreè tudi prostovoljno delo, ki ga lahko od tri do osem tednov opravljajo vsi evropski državljani, starejši od 50 let. Prostovoljci za svoje delo niso plaèani, vendar dobijo povrnjene potne stroške ter stroške bivanja in priprav.

V kino na film, kavo in pogovor

Nadvse zanimiv projekt od decembra 2009 do maja letos poteka v ljubljanskem Kinodvoru. Imenuje se »Abonma za poznejša leta«, namenjen pa je starejšim. Ob sredah dopoldne predvajajo razliène filme, nato pa sledi tudi sprošèen pogovor obiskovalcev z moderatorko in gosti ob brezplaèni kavi. Gre za projekt, s katerim želijo v kinodvorane spet privabiti kar najveèje število starejših.

Kot prvi film v abonmaju so na željo rednih obiskovalcev predvajali Cvetje v jeseni, povrhu pa so v goste na pogovor povabili še igralsko zasedbo tega legendarnega filma.

»Sem zelo vesel, da mi je dana ta možnost, da lahko ob desetih dopoldne pridem na predstavo. Ko smo stari, zveèer ne hodimo veè na predstave. Èetudi srce vleèe, si še posebno pozimi ne upamo zaradi ledenih cest, zato se mi to zdi res eno tako pravo doživetje.

Res sem hvaležen Kinodvoru,« je povedal gospod iz Ljubljane, kar po mnenju Barbare Klebl, ki skrbi za filmsko vzgojo v Kinodvoru, daje motivacijo za nadaljevanje abonmaja tudi v prihodnje. Zadnja projekcija v okviru abonmaja za poznejša leta bo 19. maja 2010, ko bodo zavrteli serijo kratkih animiranih filmov in jih nato pokomentirali skupaj z Marjanom Manèkom.

Zdravi tako ob odhodu na dopust kot ob vrnitvi domov!

Pred veèjimi potovanji se oglasite v potovalni ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo (najdete jih v Ljubljani, Celju, Mariboru, Murski Soboti, na Ravnah na Koroškem, v Kranju, Novi Gorici, Kopru in Novem mestu). Tisti, ki ste vešèi uporabe interneta, jih lahko obišèete na spletni strani www.zdravinapot.net, èe pa raèunalnika ne uporabljate, zavrtite številko 01/586 39 00, kjer vam bodo posredovali vse potrebne informacije za obisk pri zdravniku. Pa ne pozabite na evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja!

Starejši in splet? Seveda!

Za starejše obèane se marsikaj zanimivega najde tudi na spletu. Eno bolj zanimivih spletišè je nedvomno portal za starejše www.seniorji.info, kjer lahko najdete številne nasvete – od zdravstvenih in gospodinjskih pa do takšnih, ki vam pomagajo varèevati z energijo in izraèunati pokojnino. Na forumu lahko najdete namige in morda nove prijatelje za druženje ter dejavnosti, ki se odvijajo po vsej Sloveniji, pa tudi možnosti za rekreacijo, izlete itd.

Za upokojence je svoje spletno mesto odprla tudi državna uprava – novice v zvezi z zdravstvom, zakonodajo, prostim èasom in kulturnimi dogodki najdete na http://www.starejsi.gov.si/, kjer so za popestritev dodali tudi vadbeni oziroma uèni kotièek za vse tiste, ki se šele uvajajo v delo z raèunalnikom in svetovnim spletom. Veliko informacij lahko starejši najdejo tudi na portalu Zavoda za medgeneracijsko sodelovanje (http://zlataleta.com)

Hiša, kjer se sreèuje staro in mlado

Šele dobrega pol leta mineva od zaèetka projekta »Hiša Sadeži družbe« (http://hisa.sadezidruzbe.org/), ki je pravzaprav nadgradnja že uveljavljenega projekta »Sadeži družbe«. Tega od leta 2006 uspešno soustvarjata Slovenska filantropija in Zveza društev upokojencev Slovenije, izvajajo pa ga šole, društva upokojencev in druge organizacije.

Prenovljen in privlaèen prostor v Murski Soboti je namenjen tako aktivnemu prostovoljskemu medgeneracijskemu sreèevanju, skupnemu ustvarjanju, vzajemnemu sodelovanju ter izmenjavi znanj in izkušenj med starejšimi in mladimi kot tudi druženju med starejšo in mlajšo generacijo prostovoljcev. Ustvarjalci programa v hiši pravijo, da je to »le zaèetek uspešne zgodbe medgeneracijskega sodelovanja, ki se bo nadaljevala tudi v drugih krajih po Sloveniji«.

Vir: www.euekspres.si