Odgovor na to vprašanje je razlièen od èloveka do èloveka. Smo paè razlièno cepljeni na to tematiko.

Koliko je razliènih pogledov na obstoj boga?

Ljudi lahko s stališèa vere v boga razdelimo na grobo v 5 skupin:

• Prvi absolutno verjamejo, ne potrebujejo za to nobenega dokaza in ne bodo upoÅ¡tevali nasprotnega dokaza. So se paè tako odloèili.
• Drugi absolutno NE verjamejo, ne potrebujejo za to nobenega dokaza in ne bodo upoÅ¡tevali nasprotnega dokaza. So se paè tako odloèili.
• Tretji absolutno verjamejo, ker vidijo cel kup dokazov ZA in ne bodo upoÅ¡tevali nasprotnega dokaza. So se paè tako odloèili.
• Èetrti absolutno NE verjamejo, ker vidijo cel kup dokazov PROTI in ne bodo upoÅ¡tevali nasprotnega dokaza.. So se paè tako odloèili.
• Peti lahko verjamejo ali pa ne, vendar so pripravljeni posluÅ¡ati ali pogledati nasprotne argumente oziroma dokaze.

Sami veste, v kateri od teh skupin ste.

Kdo ima prav glede (ne)obstoja boga?

Poskušajmo malce raziskati z uporabo zdrave kmeèke logike in brez verskega fanatizma.

Na spletu je razprav o obstoju boga malo morje, za in proti, z dokazi ali brez. Èe znate angleško, si lahko vzamete dopust in vse to predelate. Je prav zanimivo in pouèno. Zaènite z googlanjem »Does god exist?« in odpre se vam poseben svet. Pozor! Dosti bo kokodakanja kokoši in blejanja ovc!

Vzemimo tukaj en primer iz te množice.

(Opomba: Spomnite se, da še vedno to tematiko obdelujemo z zdravo kmeèko logiko brez verskega ali kakršnegakoli fanatizma!)

Gremo na spletno stran Jehovih priè. So mednarodna organizacija in imajo vse prevedeno v vse jezike. Tudi v slovenšèino.

Na spletni strani piše, da bog obstaja, ker je v vesolju red in usklajenost.

Prvo moje vprašanje je, kje vidijo red in usklajenost. Èe pogledajo v sobo od kakšnega najstnika ali pa na smetišèe, ni nobenega reda ali usklajenosti. Èe pogledajo na bojišèe v neki vojni, reda in usklajenosti ni. In èe pogledajo v parlament EU, ni nobene usklajenosti razen v sklopu vsake poslanske skupine, ker se jim mnenje diktira in ne smejo misliti s svojo glavo, èe želijo uživati življenje birokrata v Bruslju.

Ampak veèji problem pri njihovem dokazu obstoju boga je, da so dokazali neko izjavo (da bog obstaja) z izjavo, ki tega ne dokazuje. Dokazujejo A (da bog obstaja) z B (ker je red in usklajenost), vendar A in B nista vzroèno-posledièno povezana. Povezali so jih sami.

Poglejmo si drugaèen primer, da boste bolje razumeli to njihovo napako.

Jaz pridem do vas in reèem: »Dolžni ste mi denar, ker imam prazen banèni raèun.«

Boste rekli: »Bric, kaj se ti je sfeclalo!? Kje si pa našel to povezavo?«

Seveda, povezava ni resnièna. Privlekel sem jo iz kravje riti. Povezal sem dve stvari v nekaj, kar na prvi pogled zveni ok, pod drobnogledom pa nima nobene osnove za obstoj. V bistvu sem povezal A (dolžni ste mi denar) in B (ker imam prazen banèni raèun) in se odloèil, da obstaja vzroèno-posledièna povezava. Od tam naprej je vse enostavno.

Vrnimo se zdaj k izjavi Jehovih priè. Njihov B tj. da je v vesolju red in usklajenost, je itak subjektivno mnenje. Bilo bi lahko tudi objektivno, pa nièesar ne bi spremenilo. Da to subjektivno mnenje potrjuje izjavo A (bog obstaja), je še eno subjektivno mnenje.

Da red in usklajenost v vesolju potrjujeta obstoj boga, je nebuloza za kljukce z zmanjšanim številom delujoèih možganskih celic.

Vendar velja, da ti dve mnenji A (bog obstaja) in B (ker je red in usklajenost) nekdo lahko èisto subjektivno poveže in v to verjame. To je njegova pravica. Vsak lahko verjame, kar želi. Ljudje smo svobodni. Vsaj naj bi bili.

Kako ljudem poèi film v debati o obstoju boga?

Problem nastane, ko takemu èloveku reèeš, da je njegov naèin razmišljanja glede obstoja boga butast. POZOR! Ne da je butasta njegova trditev, da bog obstaja. V to se zdaj sploh ne spušèamo. Butast je naèin, s katerim svojo trditev dokazuje in tega ne vidi. Zato takemu èloveku poveš primer s praznim banènim raèunom in dejstvo, da ti je dolžan denar.

Takim ljudem navadno poèi film: »Kaj!!!? Prviè sploh ni res, da sem ti dolžan denar. Od kje si to pobral?! In drugiè, tvoj primer in moja trditev sploh nista primerljiva. Poleg tega obstajajo tudi drugi dokazi za obstoj boga.«

Seveda ga vprašate: »In kateri so ti dokazi?«

Odgovor kljukca je jasen in takojšen: »Sveto pismo! To je božja beseda, ki jo je zapovedal bog in dokazuje obstoj boga.«

Vi seveda niste padli s hruške in imate kakšno možgansko celico veè kot kokoš in vprašate: »A je Sveto pismo zapovedal taisti bog, katerega obstoj želimo dokazati s taistim Svetim pismo, ki ga je zapovedal taisti bog in tako naprej v neskonènost. A ni to krožno dokazovanje A z B in B z A?«

Seveda nasprotna stran popeni in vas uvrsti med satanske nevernike, ki se bodo cvrli v peklu.

Mogoèe imajo prav. To bom izvedel, ko škripnem. Ampak èe že imam možgane (ki naj bi mi jih dal bog, mimogrede) in imam tistih nekaj možganskih celic veè od kokoši, lahko vsaj postavim logièna vprašanja. Potem sem odprt za logièen odgovor, ne pa za èustvene izbruhe in nelogiènosti, ki so ponavljanje nauèenih fraz brez razumne presoje zaradi opranih možganov.

Ali je vseeno, èe bog obstaja ali ne?

Moj namen tukaj ni, da bi dokazoval obstoj ali neobstoj boga. Nenazadnje, svet deluje ne glede na to, ali verjamemo v boga ali ne. Enako za vernike in nevernike.

Poglejmo si primer. Nekateri verniki verjamejo, da jim bo bog namenil glavni dobitek na lotu. In nekateri neverniki verjamejo, da bodo zadeli glavni dobitek na lotu.

Èe vernik zadene, verjame, da je bog uslišal njegovo molitev. Vsi verniki, ki niso zadeli, verjamejo, da jih bog kaznuje ali celo, da proti njim dela satan.

Èe nevernik zadene, verjame, da ga je zadela statistika. Vsi neverniki, ki niso zadeli, paè vzamejo na znanje, da jih je statistika zgrešila.

Zakaj se splaèa verjeti, da bog obstaja?

Mi bomo za zdaj privzeli, da bog obstaja. Iz sebiènega praktiènega razloga, ker se to splaèa verjeti.

Razlaga je zelo preprosta in logièna.

Èe bog obstaja in ne verjamemo vanj, bomo po smrti kaznovani in bomo šli v pekel. Tako vsaj nakazuje Sveto pismo.

Èe obstaja in verjamemo vanj, potem je odvisno od našega grešnega življenja, kam bomo šli, ampak pekel vsaj ni garantiran. Ciljamo najmanj na vice in upamo na nebesa.

Škoda sicer, da odpustki grehov niso veè tako moderni kot v srednjem veku, sicer bi imeli bogati zagotovljen vstop v nebesa. Grešiš, kupiš odpustek, Cerkev ti odpusti grehe in že si na poti v nebesa.

Èe pa bog ne obstaja in verjamemo ali ne verjamemo v njegov obstoj, se ne bo zgodilo niè slabega po smrti v nobenem primeru. Ker ga paè ni. Kdo nas bo kaznoval ali nagradil, je drugo vprašanje.

Zato je logièni zakljuèek, ki ga je oèitno povleklo na milijarde ljudi, da se splaèa verjeti v obstoj boga. Nikoli ne veš, kdaj te povoha Matilda in ti taka vera v boga pride prav.

Èe že verjamemo v boga, nam on prav niè ne koristi, èe nam še ne izpolni kakšne želje. Sicer je samo navaden manager univerzuma. To korist od njegovega upravljanja že itak dobimo tako ali drugaèe, pa èe vanj verjamemo ali ne. Torej moramo pogruntati, kako nam bo izpolnil želje. Mogoèe preko Zakona privlaènosti?

Splaèa se seveda razèistiti tudi, kje je bog, kako izgleda, kaj dela in še cel kup vprašanj, s katerimi si belijo glave verniki in neverniki.

O vsem tem pa kdaj drugiè, èe ne grem prej v pekel.

Robert Bric

Obišèite portal za poveèanje fleksibilnosti okvirja razmišljanja www.RobertBric.si.