Piše: Lidija Polajžer - Anina

Fraza "veseli december" je že kar stalnica med ljudmi, tako kot je prehod v novo leto tisto, ki ga mnogo posameznikov izkoristi za raznolike nove začetke, zaobljube in za odločitve po spremembi načina življenja. Čudež, ki ga s sabo prinašata december in skok v novo leto, pa žal največkrat že kmalu v prvih januarskih dneh izgine.

Doseči spremembe brez spremenjenega načina življenja ali vsaj misli preprosto ni mogoče. Tudi vera v to, da se bo nekaj spremenilo zgolj zato, ker prvi dan v letu deluje tako zelo simpatično, ne daje zadostnih rezultatov. Ni datum tisti, ki bi nam dal moč za nove začetke. Mi smo tisti, ki lahko spremenimo svoje življenje, samo mi.

Spremembe pa niso odvisne od dneva, ampak le od trenutka, ko smo nanje notranje pripravljeni. Čas za nove začetke je torej vsak dan, vsak trenutek! Vsak dan nam lahko da nekaj več, vsak dan imamo možnost imeti vse.

Od kod ta naša večna obremenjenost z začetki in konci? Vedno znova iščemo neke določene datume,  prelomnice, določamo obletnice in se spominjamo ter štejemo tako vesele kot celo žalostne dogodke iz preteklosti, ki jih seveda z določenimi gestami ali praznovanji ponovno obujamo. Nenehno se spominjamo preteklih dogodkov ter kažemo svoja odobravanja ali negodovanja nad minulimi dejanji in stanji. 

Radi štejemo. Prvo štetje je čas, je naš koledar, ki nas vedno znova opominja, koliko časa je že minilo in koliko časa smo že na svetu. Opominja nas, da je čas pomemben, pa tudi, kako zelo nujno je, da se časovno  vedno omejujemo. Le kako bi na to pozabili? Preštevamo svoje rojstne dneve, ki nas z vsako dodatno svečko na torti opominjajo, kako leta hitro minevajo, da se staramo, da smo vedno bliže koncu.

Seveda v vsakodnevni rutini tega štetja ne vidimo tako zelo ekstremno, a dejstvo je, da nam čas narekuje tempo življenja. Vsako stvar, ki jo bodisi počnemo bodisi jo šele nameravamo početi, označimo s časom. Kdaj začnemo, koliko časa bo ali je trajalo dejanje in seveda ali je trajalo premalo ali preveč časa. In ravno čas je eden tistih faktorjev, ki nam ustvarja veliko stresa pri doseganju naših ciljev. Od trenutka, ko se odločimo, da si želimo nekaj doseči, se večina ukvarja le še s tem, kdaj bo cilj dosežen ter kako čim bolj skrajšati postopek do uresničitve. Največkrat slišim od ljudi, da vse lepo in prav, saj imajo cilje, a kaj ko se tako zelo počasi uresničujejo … če se že uresničujejo oziroma če posamezniki ne obupajo prej, ker je pač potrebnega preveč časa.

SPREJEMANJE SREČE

Zapomnite si, da je pot do cilja prav tako pomembna za nas, če ne včasih celo bolj pomembna kot sam cilj. Pot je tista, ki nam prav  tako lahko nudi občutke sreče in zadovoljstva. Prestavljajte si, kako bi živeli, če bi se že kot otroci enostavno zavedali, da bomo enkrat umrli in bi le čakali na tisti trenutek, ko bo vsega konec? Skrbelo bi nas, kako in kdaj se nam bo to zgodilo, in življenje bi šlo mimo. Žalostno dejstvo pa je, da veliko ljudi tudi v resnici živi tako. Marsikdo si ne upa nadeti radostnega nasmeha na obraz, saj živi v stalnem strahu, da bo šlo nekaj narobe. Bojijo se živeti veselo, saj se stanje lahko poslabša. Toda ali ni to že zelo hudo? Saj se vendar ne smejite … Stalno zaskrbljen obraz daje že na daleč vedeti, da radost ne sme blizu vas, in tako so za tiste radostni trenutki res šteti le ob kakšnih praznovanjih. Razmislite o sprejemanju sreče vsak trenutek, saj četudi bi šlo potem na slabše, srečo ste sprejeli vsaj za trenutek, namesto da bi stalno trepetali v povprečnem vsakdanu.

Dejstvo je, da smo si ves ta strah pred nesrečo vcepili sami. Naše izkušnje, opazovanje in učenje iz zgodovine ter splošno nezadovoljstvo v svetu so nam narisali na obraz in v telo skrbi. Sedaj se nam mudi, kajti hitro je treba vse spremeniti, da bo bolje, da izboljšamo vse, kar je bilo. Pa smo spet pri obremenjenosti s časom! Razumem, da neki časovni okviri so, saj tako svet v današnji obliki lažje deluje, toda poskusite to izkoreniniti iz svojega življenja. Tako, kot smo se programirali s skrbmi in obremenjenostjo s časom, se lahko tudi reprogramiramo v sproščeno človeštvo, ki nam uspeva vse, kar si zaželimo.

Predstavljajte si sebe z nasmehom na obrazu, s toplino v srcu in radostjo, ki se preliva po vašem telesu. Čudovit občutek, ki vas pelje lahko le še v lepe trenutke. Sedaj si predstavljajte, da je ta občutek večen! To je edino stanje, ki ga lahko z lahkoto okrasite s časovno oznako, saj vam daje vedeti, da boste privlačili v svoja življenja le še vesele dogodke.

Življenje je lahko pravljica. Ne mislim na to, da boste dobili super moči in da bodo z vami živeli škratje. Govorim o tem, da je večni občutek zadovoljstva in sreče mogoč zame, zate, za vse! Življenje nam preprosto nameni vse, kar si sami izberemo.
Prehod iz trenutnega stanja v pravljico niti ni tako enostaven, kot bi si lahko mislili, saj je poleg naše zavesti tudi naša podzavest napolnjena z negativnimi vzorci, toda to ne pomeni, da ne more vsakemu izmed nas uspeti. Pač, spreminjamo svoje vzorce vsak dan sproti. Tako, kot smo si "prali možgane" do danes, si jih začnemo prati v drugo smer, v pozitivno smer.

POT SPREMEMB

Na tej poti je najprej pomembno to, da odpustimo in opustimo svojo preteklost, vse zamere, negativna čustva in obsojanja drugih. Zavedajte se, da ste vso svojo preteklost ustvarili sami, in oprostite najprej sebi za vse, potem pa še vsem, ki ste jih do danes obsojali. To vam bo prineslo veliko mero lahkotnosti in predvsem prostor za vašo čudovito prihodnost, ki se začenja danes. Tako je, čisto vsak trenutek, vsaka minuta je prva minuta vašega prihodnjega življenja in zato minuta, ki je minila, sploh ni več pomembna!

Naslednja stopnja so cilji. Sploh veste, kaj je tisto, kar vas osrečuje? Kaj si želite početi v življenju, kakšni ljudje naj vas obkrožajo, kako se želite počutiti? Vse to je pomembno, predvsem pa je nujno, da si te cilje zapišete. Vsaka stvar je resnična šele tedaj, ko je zapisana, in tako bodo tudi vaši cilji bolj definirani, ko bodo lepo zapisani v "planerju vašega življenja"! Nujen cilj v vsakem zvezku pa je seveda cilj, ki nam daje največ … Hvala da sem srečen/na.

Ko so cilji določeni, se prepustite energijam, da vas vodijo do njih. Besedi "kako" in "kdaj" sta prepovedani in vam ostane le, da uživate v poti do tja ter da ustvarjate vedno znova nove cilje, nove poti, ki jih želite obiskati. V vmesnem času lahko sicer vplivate na to, da bodo cilji še bolj uspešno osvojeni tako, da začnete resnično ljubiti in ceniti sebe. Edino "orodje", ki ste ga prejeli na tem planetu in s katerim storite največ, je vaše telo, to ste torej vi v tem telesu. Vi ste edini, ki morate sami sebe gledati in poslušati stalno, zato poskrbite, da si boste maksimalno všeč. Pozabite na vse, kar so vam drugi svetovali … poglejte se v ogledalo in si recite: "Lep/a si! Čudovit/a si!" Če sami sebi ne verjamete, opazujte, kaj vam na sebi ni všeč, kaj je tisto, kar kazi vašo podobo, in to področje sprejmite. Če se vam pač zdi, da so vaša stegna preobilna, je še posebno pomembno, da dajete čim več pozitivne pozornosti stegnom. Mažite se s kremo, ki vam izjemno diši in si govorite, kako so lepa stegna in kako zelo jih imate radi.

Morda se vam to zdi smešno, toda poglejte primer. Predstavljajte si, da vam šef stalno govori, da ste recimo debeli, nesposobni, grdi … ali bi z veseljem delali za takšnega šefa? Verjetno ne. Nasprotno pa dobite izjemno motivacijo takrat, ko vas šef stalno hvali in ceni vaše delo, vaš napredek. No, v svojem telesu ste vi šef in bolj kot boste hvalili svoje telo, bolje se bo tudi le-to obnašalo do vas. Konec koncev je to edino telo, ki vas lahko popelje do uresničenja vaših ciljev, in obenem edino telo, ki ga imate na izbiro.