Ker se vse v življenju vrti okrog energije, se je vredno o tem dobro poučiti. Pravijo, da je življenjska energija v svojem bistvu spolna energija. Spolna energija je povezana s spolnostjo. O spolnosti po zaslugi krščanske tradicije in vzgoje zelo malo vemo. Izkaže se celo, da so osnovni pogledi nanjo neustrezni oziroma napačni. Kaj pravzaprav spolnost sploh je?

Ko sem preučeval literaturo o spolnosti, mi je postalo jasno, da so moram svoje predstave o spolnosti korigirati. Večina ljudi v človeški spolnosti vidi dejavnost, katere namen je zagotoviti potomstvo ali ustvariti telesno ugodje. A to je zelo ozko gledanje, ki ne zadene bistva.

Da bi dobil popolnejšo predstavo - sem si rekel - moram izhajati iz dejstva, da je bistvo življenja uporaba in nenehno pretvarjanje energije. V tej luči se mi je spolnost razgrnila kot mehanizem, s katerim se človek hipoma oskrbi z veliko količino vitalne energije. Na noben drug način v svojem telesu ne more zbrati tolikšne vitalne moči v tako kratkem času. Pa tudi izgubiti ne!

Toda ker se spolnost izvaja s pomočjo spolnih organov, ki so ustvarjeni tako, da sta moško in žensko telo idealno povezljiva, kompatibilna, sem svojo ugotovitev dopolnil: spolnost je mehanizem za hipno mobiliziranje vitalne energije in izmenjavo med spoloma. Izmenjava energije med spoloma je zagotovo stvar, ki ima bistveno vlogo pri napredku človeka, sem ugotavljal.  

Takšna definicija spolnosti je popolnoma v navzkrižju z običajno predstavo, ali ne? Ne gre zarazgaljanje in uživaštvo ter v redkih primerih za spočetje potomca. Spolnost je dejavnost, ki ima največ opraviti z energijo, na hitro zbrano vitalno energijo, ki je lahko uporabljena za marsikaj. Tu ni prostora za kako grešnost, nečistost ali obsodbo. Gre za popolnoma naraven mehanizem, ki je tako kot vsak, ustvarjen z določenim namenom. Prav zavedanje te naravnosti in neomadeževanosti spolnosti človeka razbremeni napetosti, nesproščenosti in občutka nečistosti, glavnih sovražnikov spolnosti.

Povezava pojava zaploditve novega potomca s spolnostjo se mi je v tej luči pokazala razumljiva, saj le velika količina vitalne energije oplojenemu jajčecu lahko zagotovi bliskovito rast in razvoj. Logično pa je tudi, da le pri velikem energijskem naboju lahko pride do močnega krča celega telesa – orgazma, ki ga dojemamo kot užitek. Bil sem skoraj prepričan, da zagotovitev potomstva in užitek nista osnovna namena spolnosti, pač pa sta energijsko potratni dejanji, ki se iz spolnosti napajata.

Od kod črpa spolnost energijo? Iz napetosti, ki se med partnerjema različnih spolov ustvari zaradi spolne privlačnosti. V mikrokozmosu– človeku se tako ponavlja pojav iz makrokozmosa: privlačnost oziroma napetost med namenskim polom (v hinduizmu Šivo) in udejanjujočim polom (Šakti) ustvari pojav iskre zavesti, v tem zavestnem polju pa se porodi celotno manifestirano vesolje. Spolna moč, ustvarjena v polju privlačnosti med moškim in žensko, porodi nov mikrokozmos – njunega potomca.

Kaj pa ljubezen? - sem se vprašal. Zaploditev potomca vsaj v načelu ni namenjena dvema naključnima pripadnikoma različnih spolov pač pa dvema, ki se ljubita in s telesnim zlitjem izpričata medsebojno predanost. Potomec naj bi bil sad njune medsebojne ljubezni. Prispevek partnerjev k nadaljevanju vrste je bil nagrajen tudi s spolnim užitkom, ki je predstavljal nagrado, in kmalu postal prevladujoč motiv za spolni odnos. Tako je spolni užitek deloma zamenjal živalski paritveni nagon in spolnost v veliki meri usmeril v vode uživaštva. 

Kasneje sem spoznal tantrično učenje, ki se poglablja v skrivnosti življenja, nas prizemlji in utemeljuje v resničnosti. Tantra spolnost uporablja kot pot do izkušnje nedualnosti, Enosti. Da bi jo doživeli, se moramo naučiti, kako živeti v resničnosti in kako se dokopati do najvišjega, kar spolnost ponuja – doživetje vrhunca. Uči nas, kako ne le v spolnosti pač pa nasploh v življenju, odkriješ lepoto, srečo in blaženost. A šele ko doživiš globoko ekstazo v spolnem odnosu, lahko razumeš to, o čemer so govorili mistiki – večji orgazem, kozmični orgazem. Tantra pravi, naj spolni odnos ne služi zasebnemu užitku temveč naj postane akt zlivanja z ljubljeno – ljubezen, ki briše osredotočenost na samega sebe. Ljubezen vodi v meditativno izkušnjo, ki pelje v najvišji, mistični vrh. Tantra je transformacija ljubezni v meditacijo.

Toda spolni odnos ni vzrok blaženosti. Spolni odnos je le situacija, ki prinaša ekstazo, ta pa je pogojena s tremi dejavniki. Prvič,občutek časa se popolnoma izgubi, utoneš v brezčasje; drugič – ego se popolnoma izgubi, izgine, kar je edinstven dosežek. In tretjič – prvikrat si v spolnosti naraven: družba, kultura in civilizacija, celo vsa okolica izgine, ni te več! Postaneš del Enosti. Spolni odnos je torej dogodek, v katerem se ti trije elementi spontano pojavijo in povzročijo ekstazo. Toda, ko jih enkrat občutiš, jih lahko ustvariš tudi brez spolnega odnosa – v meditaciji na primer. Vse meditacije, pravi duhovni učitelj Osho Rajnesh, so v osnovi izkušnje seksa, toda brez njega.

Iz literature sem razbral, da so spolnost kot generator vitalne sile poznale vse skrivne združbe, elite, organizacije in sekte, sestavljene iz prosvetljenih posameznikov, ki so želeli to moč izkoristiti in energijo uporabiti za povsem določen namen. Zato je spolnost bistven sestavni del številnih magijskih in okultnih obredov ter skrivnih verskih ritualov. Tudi ta vrsta moči se, tako kot vsako dejanje ali sredstvo, lahko uporablja v dober namen – denimo v taoizmu ali tantri, ali v slab namen – pri črni magiji in vseh drugih ritualih, ki nimajo plemenitih ciljev.

A spolnost kot sredstvo za mobiliziranje in izmenjavo vitalne energije je le en pogled nanjo, le en način njene uporabe. Drug, morda še pomembnejši pogled, ki ga razkrivata tantra in tao pa je, da je spolnost način, s katerim se popolnoma prepustiš življenjski sili. Ko se v spolnem odnosu spustiš do najglobljega središča, spoznaš, kaj je življenje. To so izjave mistikov, ki jih navaden človek težko razume. Občutek časa izgine, um se ustavi, s tem pa izgine tudi ego. Dotakneš se večnosti. Mistiki pravijo: globlje kot lahko uživaš, višjačlovečnost se rodi v tebi. In ko postane spolni odnos meditativen, se dotakneš najvišjega.

Resnična moč človeka, ki se odraža v njegovi vitanosti in ustvarjalnosti, je v njegovi spolnosti. Zato se je spolnost znašla v nemilosti. Niti posvetni niti cerkveni vladarji si nikoli niso želeli množic zdravih, močnih in pokončnih ljudi. Priviligirane verske in posvetne elite pa so se od nekdaj zavedale, kje izvira moč. Portali gotskih cerkva ne spominjajo po naključju na ženski spolni organ, zvoniki pa na moškega.

Krščansko protispolno stališče izvira iz židovske tradicije, ki zavrača vse oblike spolnosti, ki niso namenjene rojevanju potomstva. Spolnost je področje, kjer se da človeka najlažje zapeljati in mu, z ideologijo izvirnega greha, preteče božje kazni, z vcepljanjem občutka krivde in sramu, najlažje vladati. Toda vsaka laže se prej ali slej razkrije, še tako velika skrivnost se prej ali slej pride v javnost.  

V svojem razvoju se človek najprej uči upravljati s svojim telesom. Ko v razvojnem smislu toliko napreduje, da se zave svoje duhovne narave in pomena subtilnih energij, spozna, da lahko s svojimi energijami zavestno upravlja tako, da dosega nekatere za svoje telo in psiho zelo pozitivne učinke. Zavestno upravljati pomeni spolno energijo zbirati, usmerjati in preoblikovati. Z energijami je mogoče, ko si seveda pridobimo ustrezne veščine, upravljati tako kot s predmeti. Naslednjo stopnjo v razvoju predstavlja faza, ko lahko tako upravljamo tudi s svojimi mislimi in čustvi.

Če si želimo zagotoviti vitalnost, trdno zdravje in duhovno moč, se moramo o spolnosti – metodi za mobiliziranje moči in globoko izkušanje življenja – očitno še temeljiteje poučiti.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si