http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/1973

Sem 31-letna Slovenka. Še vedno brez družine. Pogoji za današnje načrtovanje družine v Sloveniji niso rožnati. Ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah.

35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok.

Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države je ob tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok.

Če si omislim družino, me bodo najprej z odločbo, nato s sodbo in z raznimi finančnimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da na splošno živim zelo zdravo, se prehranjujem sonaravno, živim v sodobnih bivanjskih razmerah, da v cepljenje ne verjamem, da ga zavračam, kot brez privolitve zavračam vsak invazivni poseg v lastno telo, kljub temu, da sem seznanjenatudi z dejstvi, da ima cepljenje lahko zelo nevarne posledice in katere to so, zaradi česar sem prepričana, da je za mene in mojega otroka dosti bolj zdravo, da se cepljenju izognem in prebolim bolezni po naravni poti. Na prisilen način mi moja rodna domovina, pravna in socialna država Slovenija, članica EU, omogoča zdravstvene storitve, varuje moje zdravje in življenje ter spoštuje moje pravice.

Številni medicinski in drugi znanstveni podatki in raziskave že kar nekaj let opozarjajo na hude nevarnosti in posledice cepljenja, med njimi tudi Švicarski pediatri v 3-letni raziskavi, kar pa domačemu Ministrstvu za zdravje ali Inštitutu za varovanje zdravja ni mar.

V kolikor sem razbrala se sklicujejo le na kratkoročne raziskave o učinkovitosti in neškodljivosti cepiv, ki jih financira izdelovalec zdravil ter na znanstveno nedokazano teorijo, da je prav cepljenje iztrebilo nalezljive bolezni. Stranski učinki in posledice, ki so uradna priloga cepivu, jih ne zanimajo, zakar ob cepljenju z njimi ne seznanjajo pacientov kot to določa zakon o pacientovih pravicah, niti ne izplačujejo odškodnin otrokom, ki so jih v samovoljni skrbi za njihovo zdravje pokončali ali trajno poškodovali.

Odnos zdravstva do zaskrbljenih mater/staršev, ki ne verujejo v njihovo dogmo, je posmehljiv, diskriminatoren ali direktno napadalen in žaljiv. Popolnoma neetičen.

Mnenje, ki je njihovemu nasprotno, namreč ne more biti resnično, še manj znanstveno ali verodostojno. Tudi v samostojni Sloveniji je resnica tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička, ki se jo tudi uzakoni.

Uzakonitev na-silnega cepljenja še vedno neupravičeno posega v človekovo integriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice, grobo tudi posega in krši pacientove pravice po Zakonu o pacientovih pravicah iz 2008.

Vlado sprašujem, če se spomni, zakaj imamo Ustavo in Zakon o pacientovih pravicah? Je vse tako lepo in jasno napisano le taboriščnikom v posmeh ? Preberimo jo skupaj!

Veljavna Ustava republike Slovenije namreč v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje.

Obstoječi Zakon o nalezljivih boleznih oz cepljenje v vse to grobo posega, saj predstavlja grob poseg v nedotakljivost in zasebnost svojega/ otrokovega telesa oz. celovitosti človeka ter v samo svobodo odločanja o zdravljenju. Še najmanj pa omogoča varstvo osnovnih človekovih pravic, saj ima možnost zakonite zavrnitve cepljenja le peščica in ne vsakdo, ki cepljenje jasno zavrne.

Cepljenje lahko povzroči trajne škodljive posledice ali tudi smrt, s čimer najgloblje posega v nedotakljivost življenja. To se lahko zgodi vsakomur in ne le tistim, ki so izkazano najbolj ranljivi, zakar zadnji lahko zavrnejo cepljenje, ostali pa ne.

V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve.

Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in bojda zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih.

Medicinski poiskusi na dojenčkih in otrocih, izvajani z raznimi cepivi, tudi po več hkrati, ki imajo vsi jasno navedene stranske učinke, o katerih se v RS sicer ne govori, pa se kljub zavrnitvi še naprej zakonito vršijo.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri svojem/otrokovem telesu nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen poseg pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti. Zakon o nalezljivih boleznih je v nasprotju tudi s tem členom Ustave.

V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva.

V primeru obveznega cepljenja slovenska država zlorablja vse tiste, ki verjamejo uradno navedenim stranskim učinkom cepiv ali raziskavam o škodljivosti cepljenja in se za cepljenje nočejo odločiti.

Država z obstoječimi členi ZNB zlorablja njihovo družino, njihovo materinstvo, njih očetovstvo ter njihovega otroka. Ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa ustvari razmere podobne taboriščem, ki povzročijo, da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih.

56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje kar nekaj ljudi razume kot profitno in experimentalno dejavnost farmacije, s čimer je povsem razvidno izkoriščanje in zloraba otrok za gospodarski namen.

Otrok v Sloveniji pred logiko kapitala zaradi pomanjkljivega ZNB ni posebej varovan, ampak prav z zakonom ponujen v zlorabo. Staršem pa je večinoma odvzeta možnost, da to preprečijo. Je po vašem mnenju mogoče, da je obvezno cepljenjes z za zdravje možnimi kvarnimi posledicami kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje ali zloraba? Je tako cepljenje mogoče humano? Verjetno prav toliko, kolikor lahko npr. posilstvo ženske označimo za humano dejanje.

Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin.

V primeru zavračanja cepljenja ni strpnosti ali enakopravnosti do drugače mislečih družin. So žrtev zastraševanja ter popolne diskriminacije s strani zdravstva kot tudi sodstva. Starševska največja skrb za zdravje lastnega otroka pa je označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši »svobodno« ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

Hej, hej vlada, ali nas imate za norca ali zgolj niste prisebni?? To niso heci. Ali imamo omenjeno demokracijo ali smo v diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti in tuliti le v 1 rog? Zakaj ob vsem leporečenju ne moremo zavrniti obveznega cepljenja?

Po zakonu o pacentovih pravicah lahko svobodno izberem zdravnika, svobodno rodim in izberem bolnišnico, način poroda, sobo, po želji hodim na sistematske preglede, se svobodno odločim ali se bom sploh zdravila ali ne, svobodno se lahko informiram o stranskih učinkih in posledicah cepiv (oz. naj bi me zdravstvo), ne morem pa izbrati ali se bom nato tudi svobodno cepila ali ne. Lahko se sicer pritožim, vendar moram obvezno cepiti sebe in svoje mladoletne otroke.

Se temu reče postkomunistična demokracija v praksi?

Če se ne motim imamo ustavo zato, ker smo svobodna in moderna država, namenjena pa je temu, da nas zavaruje in pouči o temeljih naše države. Teh temeljev pa žal ne vidim v obstoječem Zakonu o nalezljivih boleznih - ZNB. Če se ozremo v EU, katere članica smo, naj pojasnim, da imajo druge moderne in demokratične države EU cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Nizozemski , Belgiji, Luksemburgu, Danski, Švedski, Finski, Estoniji, Španiji, Portugalski, Cipru in Grčiji. Tudi v Veliki Britaniji, Irski in daljni Avstraliji.

Obvezno cepljenje je že preživet sistem, naše napredno zdravstvo pa se ga oklepama, kot pijanec plota. Žuga nam, da nas bodo pokončale epidemije nalezljivih bolezni. Žal ji neuka javnost verjame in zaupa.

Razvidno je, da sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja v teh posledičnih "silnih" epidemijah blagih otroških bolezni, saj ostaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva onkraj hriba in ki ga zakonito preganja mlada slovenska pravna in demokratična država?

Draga vlada, kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo, s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike in dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja.

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Bodo mladi starši kmalu po zaporih in brez vse imovine, njih otroci pa v začasnih rejništvih?

Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi in pravni državi umestno? Kje imamo pravno državo, če se cepljenju z ugovorom vesti oz. zavrnitvijo iz osebnih razlogov ni mogoče izogniti? Verjetno je obstoječ sistem slovenska razlaga modernosti, demokracije in pravne države.

Ali imamo pri nam danes kako moderno oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to tisto omenjano spodbujanje rojstev, večanje rodnosti in zagotavljanje možnosti za odločanje za starševstvo? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug uzakonjeni prisilni medicinski čiračara?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti. Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava že pred 20-imi leti ali v 2008 Zakon o pacientovih pravicah in ki so z obstoječim ZNB kršene in nespoštovane.

V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu. Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja.

V obstoječih razmerah zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes za nekatere edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Klasičen beg možganov. Takrat šele lahko živimo v miru in demokraciji, ki ne vključuje prisilnih injekcij.

Na tem mestu sprašujem ali je vlada, ki ljubi in priporoča inekcije za državljane tudi sama na drogah in v tej navezi, da nas svoje državljane brezpravno izroča svojemu dilerju? Vlado glasno pozivam, naj se izjasni ali nam mladim torej ostaja le beg pred slovenskim medicinskim nasiljem nad zdravimi otroki ali se pa se bomo končno postavili v skladnost z naprednejšimi ravnanji, ki dejansko zagotavljajo svobodo in nediskriminacijo in ustrezno dopolnili ZNB?

Sramotno je, da se leta 2011 še vedno izvaja teror nad ljudmi in da omenjene razmere v prid starševstva in demokracije še niso urejene in pravice ne spoštovane. Tudi vaše ravnanje s skrbnimi starši, ki ne želijo cepljenja, je sramotno in vredno, da se vas same kazensko preganja.

Osebno vam lahko zatrdim, da ne bom imela otrok dokler stanja ne popravite , in v kolikor to ne bo prav hitro, se bom izselila v državo, ki podpira mojo rodnost. Nekaj let sem že prebila v Španiji in na Nizozemskem, kjer mi je bilo prav lepo, cepljenje je tam svobodno, pa tudi delo in stanovanje se dobi. Štiri leta že govorite, da boste stanje uredil, pa od vas v tej zadevi še vedno ni nič dobrega, le visoke kazni, odločbe in negativne sodbe. To dobro spremljam, saj rojeva moja generacija.

Moj predlog vam naroča: -prioritetno pripravo pravne ureditve spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic.

Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš.

Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen/nujen vstop otroka v šolo ali vrtec.

- V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah.

- Zakon o pacientovih pravicah naj se že končno izvaja, torej naj se med vsemi drugimi pravicami tudi verodostojno predstavlja škodljive posledice cepljenja: nevarnosti, stranske učinke, tveganja povezana s tem, ki jih je tako kot zdravilom potrebno pisno priložiti staršem ob cepljenju. Ob cepljenju je potrebno tudi podati informacije o pravnem varstvu za primer škodljivih posledic cepljenja, kako je z uveljavljanjem te pravice, kako z državno odškodnino in podobno.

Na spletnih straneh sekcije za preventivno medicino sem zasledila, da se je trenutno kar 75% anketiranih o dodatnih informacijah izjavilo, da želi imeti dodatne informacije zgolj na temo cepljenje. Rubrike že več let ni. Le zakaj teh tako želenih informacij, ki jih vendar nalaga zakon o pacientovih pravicah, ne objavijo in prilagajo k cepljenju?

- K temu dodajam še svoje osebno mnenje o nesmiselni potrošni ogromnih količin javnega denarja za cepljenje, ob čemer bi v teh varčevalnih ukrepih najprej ukinila podporo tovrstnemu nenujnemu programu, ki je tudi dokazano zdravju bolj škodljiv kot koristen. K istim varčevalnim ukrepom še posebej predlagam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le birokracijo in podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira.

Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov.

Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun visokih kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje državne uprave ter vlade ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh glavnega krivca za obstoječe stanje.

Tako bo moralo zdravstvo za nekatere še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebje tudi v svoji praksi spoštovalo osnovna etična načela iz že nekaj let veljavnega Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

avtor: LUČ

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/1973

Oddajte svoj glas ZA svobodo odločanja človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji.