Zakaj so jih njihovi starši kot dojenčka jemali s seboj v nakupovalne centre, ko še niso dodobra prilezli iz toplega in varnega materinega trebuha in jih prepustili množici čebljajočih ljudi pod slepečo svetlobo. Zakaj so se morali prepuščati pasivnemu sprejemanju in pronicanju raznoraznih novičk, ki so jih poslušali, gledali in vsakodnevno spremljali starši?

Zakaj so morali in morajo jesti »hrano«, ki bi naj oskrbovala telo z vsemi potrebnimi hranili, ga pa je in ga z ostanki pesticidov, kemikalij, ojačevalcev okusov, bog ne daj ponorelih gensko spremenjenih organizmov, ko bi jim z ljubeznijo doma pridelan sadež in popolna prisotnost staršev, več kot zadostovala. Zato, ker tako v tem svetu je.

Mi smo ustvarjalci preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Smo ustvarjalci vsega hudega in lepega.

Včeraj me je nekaj gnalo, da sem prižgala Val 202 in prisluhnila jutranjemu pogovoru na temo otroci in potrošništvo. Javljali so se izključno moški poslušalci in pritegnili mojo pozornost. Očka osemnajstmesečnega dojenčka je povedal, da so zavoljo otroka odstranili televizijo, prav tako z njim ne zahajajo v nakupovalne centre. Proti koncu oddaje se je javil možakar, še »ne očka«, ki je trdil, da imajo otroci preveč pravic in to na Svetovni dan otroka. Dodal je, da se mu zdi neumno otroka ne udariti, če sredi nakupovalnega centra, npr. zganja trmo. Vse lepo in prav. Še bolj kot »prislužen« tepež so me vznemirile besede, da otroka itak ne moreš obvarovati, da itak vanj udarjajo najrazličnejše reklame, dajmo jih že od začetka navajat na ta kruti, izkoriščevalski svet, da bodo uravnovešeni. Približno tako. In sem ugasnila radio.

Ljudje se mogoče res zavedamo, v kakšnem svetu živimo. Se res? Mogoče res vemo, da tiči problem v nas samih in naših navadah. Res vemo? Oglaševalska bombardiranja, najrazličnejše akcije, najnovejši modeli mobitelov, komu so vse te stvari namenjene, če ne nam. In kdo stoji za temi kapitalističnimi marnjami, upravlja z njimi, jih proizvaja in kupuje, če ne ljudje kot sva ti in jaz.

Jabolko ne pade daleč od drevesa in brez muje se še čevelj ne obuje in koliko muje bo potrebno, da recimo 24. novembra, na mednarodni Dan brez nakupov, uf pa še sobota je, ne gremo v trgovino?

Valerija Hozjan