O tejle recesiji je bilo že ogromno povedanega in napisanega, vendar se mi zdi, da je velika večina  poročil  takih,  da nam znižujejo vibracijo, povzročajo še bolj negativne misli in čustva, s tem pa nam onemogočajo, da bi poiskali dobre rešitve za našo lastno situacijo, s tem pa za obče dobro.  Kako se to zgodi?

Najprej imamo neko neugodno situacijo, oz niti ni nujno, da je objektivno neugodna, pomembno je, da jo mi percipiramo kot tako. Doživimo jo kot nevarno, in zato se v sinapsah (mehurčkih na stiku dveh nevronov ) pojavi  stresni hormon, ki poskrbi, da se v trenutku   vsa energija zbere v zadnjem delu možganov, kjer so centri za napad ali beg.

Energija večinoma odteče tudi iz sprednjega dela možganov, ki je namenjen racionalnemu razmišljanju, analizi, odločanju , saj programi za nevarnost delujejo samodejno, zberejo vso energijo v telesu za akcijo, pospešijo bitje srca in dihanje, povečajo napetost mišic itd. Ko je nevarnosti konec , se celotni organizem vrne v normalno stanje.

Problem pri dolgo trajajočih situacijah , brez jasnega »napadalca« v tem trenutku je, da se stanje povečane pripravljenosti kronificira . Naše telo deluje optimalno za npr reševanje otroka iz goreče hiše, mi pa v resnici sedimo na kavču in gledamo TV Dnevnik. Stanje je enako ponoči, ko bi naj počivali.

Posledica take nevrofiziološke situacije  je seveda pesimistično razmišljanje in čustva strahu, obupa, nemoči. Ob dejstvu, da nam frontalni reženj deluje slabo, nismo uspešni pri iskanju rešitev situacije in s tem se naše slabo psihofizično stanje le še poslabšuje. Sčasoma že z »užitkom« diskutiramo z drugimi ljudmi  o težki situaciji v  upanju, da nam bo malo odleglo zaradi občutka skupnosti.

Ampak , kako naj bo bolje, če izmenjujemo slabo?
Iz takih razgovorov izhajamo še bolj potrti. Saj tudi drugi potrjujejo naše hipoteze, kako je res hudo. Medijem , ki niso opazili , da se je nekaj spremenilo, pomagamo s tem , da prilivamo na ogenj. K so bili časi »boljši« so nam mediji, za popestritev prinašali kakšno pikantnost, ki nam ni škodila, nismo jo ponotranjili. Sedaj bi , v vsesplošni stiski, mediji morali, če bi želeli večjo gledanost, prinašati za popestritev dobre novice.

Ali so bili časi res boljši? Vse je stvar pogleda!Jaz trdim, da nam že dolgo ni šlo tako dobro( z vsem spoštovanjem in sočutjem  do ljudi v stiski). Končno se vračamo k sebi, bistvom stvari, pomembnostim  in resnici.  Prehod je boleč, ampak predaleč smo zašli , da bi se lahko vrnili  brez trpljenja.

Kaj lahko naredimo takoj in vsak od nas, da nam bo bolje?
Najprej je potrebno določiti neko razumno dozo informacij, ki jim dovolimo do sebe. Več istega ne prinaša večjo vrednost, energetsko pa nas zelo izčrpa. Čemur dajemo pozornost, to raste, (velja za dobro in slabo). V tem stavku se skriva že drugi nasvet.

Poiščimo stvari, ki nam dajejo moč in veselje do življenja!Lahko je to samo droben ptiček, ki se na vse grlo dere v pomladno jutro. Če nam prikliče nasmeh na ustnice, je opravil svojo nalogo. Samo, če ga želimo videti, moramo izpred TVja v gozd. Morda bomo zmogli drobec hvaležnosti za tak lep trenutek( hvaležnost pa vzpodbuja  nastanek serotonina, hormona sreče).

In tu se skriva 3 nasvet! S hitro hojo v naravi , se predihamo, izpraznimo iz pljuč CO2, ki je gradnik kortizola, ki se mora za svoj nastanek potruditi in ga malo bolj poiskati. Kortizol z oksidacijo razpade….in mi se, samo zaradi dobrega dihanja počutimo bolje, malo pomagajo pa še zelena in modra barva narave, ki pomirjata.

Morda ne moremo kontrolirati sveta, lahko pa smo gospodar tega trenutka ZDAJ. Kako ga bomo preživeli? Bomo iz dobrih ZDAJEV sestavili  dobro življenje?

Ne pravim, da zanikajmo obstoječo krizo, kje pa , prav resno jo moramo vzeti. Gre le za način! Če SPREJMEMO obstoječe stanje, se proti njemu ne borimo (borba  pa je izraz ogroženosti in neučinkovitega  nevrofiziološkega funkcioniranja za recesijo).Takoj imamo na razpolago boljše mišljenje in ustreznejše čustvovanje, za njima pa večjo moč za pravilno akcijo. Namesto , da bi naštevali, kaj vse gre narobe, si naštejmo, kaj vse gre prav, kaj vse znamo in zmoremo.

Vedno je kje kaj, kar lahko ljubimo, če nam nič drugega ne ostane v življenju, lahko ljubimo sebe. Ljubezen ima , poleg opevanih, še eno lastnost, je  , namreč, nasprotje strahu. Polni ljubezni smo tudi močni. Da ljubezen začutimo, je potrebno najprej umiriti um. Pretirano navit um nas okupira tako močno  , da  finejša čustva odrinemo v ozadje,kar je velika škoda. Um se vrtinči vedno po istih nevronskih povezavah , ne pogrunta ničesar novega , mi pa  zato živimo v pomanjkanju ljubezni in s tem dajemo možnost razvoja strahu.

Vedno je potrebno ohranjati jasnost uma, še najbolj pa v kriznih situacijah. Naše omejujoče mišljenje, ki ga nosi nizka vibracija , škodi nam samim, poleg tega pa ga dajemo v skupen kotel globalne zavesti. Nisem pozabila, da je to članek o EFTju , ampak sem si malo pisanja prihranila, ker lahko sedaj potegnem črto in povem, da EFT deluje zdravilno  na vse zgoraj opisane pojave.

Lahko ga uporabimo sproti,ob gledanju dnevnika in govorjenju  o krizi, če to res moramo početi. S tem bomo preprečili nalaganje teh vsebin v naše nezavedno, ravno obratno, po takem tapkanju bomo pretočnejši. EFT uporabimo pred spanjem, da nas ne bodo tlačile more in bomo kvalitetneje regenerirali svoje telo in duha. Če nas zbudijo skrbi…potapkajmo.

Če se znajdemo v zagati, kako rešiti problem, odstraniti negativno misel ali čustvo, je EFT takoj pri roki. Dosegli bomo večjo energetsko pretočnost, energizacijo celotnih možganov, razelektritev dela , ki je namenjen  reševanju akutnih ogrožujočih situacij, dosegli bomo dotok energije v tiste dele možganov, kjer so skrite rešitve problemov. Zaradi tega bomo mirnejši, močnejši, z upanjem bomo gledali na konec tunela.

Odločimo se za mir v duši in ga bomo imeli. Še več, kot to!Lahko ga bomo delili z drugimi, sproti ga bodo deležni v druženju z nami. Lahko smo pa še bolj aktivni in nadomestno tapakamo za konkretne, ali pa kar za VSE ljudi v stiski. Tako tapkanje za druge v sebi nosi darilo za nas, saj si s tem dvignemo vibracijo.

Po svetu je vse več eftarskih skupin, ki tapkajo za dvig splošne vibracije. Pridružite se jim in dodajte svoje fotone(energetske delce, ki imajo energijo, nimajo mase, ampak so prenašalci dobre ali pa slabe vibracije med nami). Te skupine ne želijo popraviti sedanje situacije, saj vedo, da popravljanja ni konca, vedno se še kaj najde, kar ni dobro. Usmerjajo se raje na to, kar je dobro in ga utrjujejo povečujejo.

Izgleda , da so v vsem živem nekakšni cikli, enkrat gre navzdol, ampak se to vedno konča in gre spet navzgor. In se tudi to vedno konča.

Tudi ta kriza je minljiva.

Od nas je odvisno , ali nas bo zlomila, ali nas bo prečistila in nam dala globlje uvide in s tem večjo moč.

Vse , kar potrebujete imate na dosegu prstov.

Srečno,
Sabina Šilc, univ dipl.psih in družinska terapevtka
www.sabinasilc.com

Več o EFT seminarju, si lahko pogledate TUKAJ.

Že objavljeni članki Sabine Šilc na Pozitivkah.
01. članek
02. članek
03. članek
04. članek
05. članek
06. članek
07. članek
08. članek