Vtisnjenje v podzavest

Ko človek spozna svoje sposobnosti in delovanje duha, bi rad našel hiter in lahek način, kako v podzavesti vtisniti dobro. Samo razumsko poznavanje Resnice namreč ne daje rezultatov.

Najlažjo pot zase sem odkrila v » odložitvi bremena«.

Nek metafizik je to razložil na ta način:« Edina stvar, ki daje težo stvarem v naravi, je zakon težnosti. Če bi kamen lahko dvignili visoko nad planet, bi bil brez teže. To je imel v mislih Jezus Kristus, ko je rekel:« Moj jarem je lahek in moje breme je sladko.«

Premagal je zemeljska nihanja in deloval v četrti dimenziji, kjer obstajajo le popolnosti, dovršenost, življenje in sreča.

Rekel je:« Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste oteženi, in jaz vam bom dal počitek.« Vzemite moj jarem nase, kajti moj jarem je lahek in moje breme je sladko.«

Tudi v Petinpetdesetem psalmu nam je naročeno:« Preložite na Gospoda svojo skrb«. Mnogi odstavki v Bibliji poudarjajo , da je boj Gospodov in ne človekov ter da mora človek vedno »mirovati« in gledati Gospodovo Zveličanje.

To naznanjuje, da je nadzavest ( ali Kristus v človeku) tisti predel, ki bije človekove boje in ga osvobaja skrbi ( bremen).

Vidimo torej, da človek krši zakon, če nosi breme sam. Breme so neprave misli ali stanja, ki imajo korenine v podzavesti.

Skoraj nemogoče je doseči kakršenkoli napredek, če podzavest usmerjamo z zavestjo ali razumom, saj je razum ( intelekt) omejen s svojimi lastnimi predstavami in pol dvomov in strahu.

Kako pametno je torej skrbi in težave naložiti nadzavesti ( ali Kristusu v človeku), kjer«postanejo lahke« in se porazgubijo v » prvotni neobstoj.«

Primer: Ženska, ki je nujno potrebovala denar, je svojo srb olajšala tako,da do je prepustila nadzavesti ( ali Bogu v sebi) s stavkom:« To breme pomanjkanja preložim na Boga ( v sebi) in postanem svobodna v pričakovanju bogastva!«

Njeno breme je bila vera v pomanjkanje , in ko ga je odložila v podzavest hkrati z vero bogastvo,je bil rezultat plaz dobrin.

V Bibliji piše:« Kristus v vas je pričakovanje slavi.«

Še en primer: Ena mojih učenk je dobila nov klavir, v njenem stanovanju pa ni bilo prostora zanj, ker je imela še starega. Bila je zbegana. Rada bi imela dva klavirja,starega in novega, vendar ni vedela, kam naj s starim. Novi klavir je bil že na poti, ona pa ni videla nobene primerne rešitve, zato je bila vsa nesrečna Potem pa si je rekla: » To skrb prelagam na Kristusa v sebi in se je osvobodim.«

Čez nekaj trenutkov je zazvonil telefon in prijateljica jo je prosila, če ji posodi stari klavir. Takoj so ga začeli seliti in ko je prispel novi klavir, je bilo mesto zanj že pripravljeno.

Poznala sem žensko, ki je bila zelo zamerljiva. Rekla je:« Breme zamer in maščevalnosti prelagam na Boga v sebi in se ga rešim, da bi bila lahko ljubeča, mirna in srečna.« Vsemogočna nadzavest je njeno podzavest preplavila z ljubeznijo in spremenila njeno življenje.. Prej jo je dolga leta mučilo nezadovoljstvo in njena duša ( podzavest ) je bila ujetnica maščevalnosti.

Izrek je treba ponavljati spet in spet in spet in spet, včasih več ur skupaj, po tihem ali naglas, mirno in odločno.

To sem pogosto primerjala z navijanjem budilke. Sebe moramo naviti z besedami.

Opazila sem, da človek, ki obvlada » odlaganje skrbi«, vidi zelo jasno. Dokler je še pod vplivom muk umrljivega duha, ne more imeti jasnih vizij. Dvomi in strah zastrupljajo duha in telo, domišljija podivja in pritegne nesrečo in bolezen.

Če pogosto ponavljamo stavek:« To breme prelagam na Boga v sebi in se ga osvobodim,« se naše vizije izostrijo in preplavi nas občutek olajšanja. Prej ali slej se dobro uresniči, pa naj bo to zdravje, sreča ali bogastvo.

Eden mojih učencev me je nekoč prosil, naj razložim » temo pred zoro«. V prejšnjem poglavju sem omenila dejstvo, da sem nam pogosto prav pred velikim uresničenjem zdi, » da gre čisto vse narobe« in zavest zakrijejo oblaki globoke depresije. Iz podzavesti vstajajo stoletja stari dvomi in strahovi. Te stare podzavestne razbitine se dvignejo na površje zato, da bi se osvobodile vkleščenosti in razpadle.

To je čas, ko bi moral človek udariti na cimbale , tako kot je to storil Jozafat, in se zahvalil, da je rešen, čeprav se mu zdi, da je še vedno obkrožen s sovražniki ( pomanjkanjem in boleznimi).

Učenec je vprašal še:« Kako dolgo pa mora človek ostati v temi?« Odgovorila sem:« Dokler ne vidi v temi.« in dodala:« Odložitev skrbi mu omogoči, da vidi v temi.«

Če človek hoče nekaj vtisniti v podzavest, je nujno potrebna dejavna vera.

» Vera brez delovanja je mrtva.« To dejstvo sem poskušala prikazati v dozdajšnjih poglavjih.

Jezus Kristus je izpričal dejavno vero, ko je » naročil, naj množica posede po zemlji«, preden se je zahvalil za hlebce kruha in ribe.

Opisala bom še en primer, ki dokazuje nujnost tega koraka. Pravzaprav je aktivna vera most, preko katerega človek prispe v svojo Obljubljeno Deželo.

Zaradi nekega nesporazuma se je razšel par. Žena je moža globoko ljubila, on pa je zavračal vse ponudbe sprave in sploh ni hotel komunicirati z njo. Ko je spoznala Duhovni Zakon , je zanikala pojav ločitve. Dejala si je:« V Božanskem Duhu ločitve ni, zatorej ne morem biti ločena od ljubezni in prijateljstva, ki mi pripadata po božanski pravici.«

Dejavno vero je pokazala s tem, da je vsak dan pripravila mizo zase in za svojega moža, s tem pa v podzavesti vtisnila sliko njegove vrnitve. Minilo je leto dni in ona ni nikoli podvomila. Nekega dne je res vstopil!

Glasba pogosto naredi močan vtis na podzavest, ima namreč lastnosti četrte dimenzije, in zato dušo osvobodi ujetništva. Mnoge čudovite stvari naenkrat postanejo možne in lahko uresničljive !

Imam prijateljico, ki prav vsak dan igra svoj instrument. Pravi, da jo glasba popolnoma umiri in osvobodi njeno domišljijo. Druga ženska pa pleše, ko ponavlja izreke. Ritem in ubranost glasbe in gibanje nosita njene besede dalje z veličastno močjo in jih vtisneta v podzavest.

Učenec si mora zapomniti, da ne sme prezirati » dneve majhnih stvari«. Pred uresničitvijo vedno pridejo« znaki kopnega.«

Preden je Kolumb odkril Ameriko, je videl ptice in to mu je povedalo, da je kopno blizu. Isto je pri uresničitvi. Pogosto se zgodi, da učenec zmotno misli, da je to že uresničitev in je razočaran.

Primer: Ženska je »izrekla besede« za komplet posode in kmalu zatem od prijateljice dobila star in napočen krožnik. Prišla je k meni in mi rekla:« Prosila sem za cel komplet posode in vse, kar sem dobila, je bil napočen krožnik.«

Odgovorila sem:« Krožnik je bil samo znamenje, napoved dežele. Kaže, da prihaja več posode. Glejte nanj kot na« ptice« Nedolgo zatem je prišla tudi posoda.

Nenehno »prepričevanje« samega sebe vpliva na podzavest. Če se nekdo prepriča, da je bogat in uspešen, bo » žel ob primernem času.«

Otroci znajo » verjeti«:« Če se ne boste spreobrnili in postali kot majhni otroci, ne boste prišli v Nebeško Kraljestvo.«

Primer:
Vem za žensko, ki je bila zelo revna, vendar bi ji nihče ne mogel pripraviti do tega, da bi se počutila revno. Nekaj denarja je zaslužila pri bogatih prijateljih, ki so jo vedno opominjali, daje revna in da mora biti varčna. Ne upoštevajoč njihove nasvete je znala prihranke zapraviti za klobuk ali za darilo, ki jo je očaralo. Njene misli so bile vedno polne lepih oblek, nakita in majhnih stvari, nevoščljivosti pa ni poznala.

Živeli je v svetu čudežnega. Edino bogastvo se ji je zdelo resnično. Pred nedavnim se je poročila z bogatim človekom in bogastvi je postalo resnično.. Ne vem, ali je bil ta človek njena »Božanska Izbira«, vendar pa se je bogastvo moralo uresničiti v njenem življenju, če je tako verjela vanj.

Človek ne more doseči miru in sreče, dokler popolnoma ne izkorenini strahu iz podzavesti. Strah je napačno usmerjena energija. Potrebno jo je preusmeriti ali preobraziti v Vero.

Jezus Kristus je rekel:« Zakaj ste boječi, maloverni?« Vse je mogoče tistemu, ki veruje.«

Učenci me pogosto vprašajo:« Kako naj se znebim strahu?« Odgovorim jim:« Tako, da se približate tistemu, česar se bojite.«
»Levova krvoločnost izvira v vašem strahu.«

Približajte se levu, pa bo izginil; bežite pred njim in podil se bo za vami.

V prejšnih poglavjih sem pokazala, kako lev pomanjkanja izgine, ko človek troši denar brez strahu in s tem izkazuje vero v Boga kot svoj zanesljiv vir.

Mnogi od mojih učencev so se rešili ujetništva revščine. Zdaj so obilno priskrbljeni, ker znajo trošiti brez skrbi. V podzavest se jim je vtisnila resnica, da je Bog Tisti, ki daje in je hkrati tudi Darilo. Čudovit stavek pravi:« Zahvaljujem se Bogu –Darovalcu za Boga – Darilo.«

Človek se je z mislimi o pomanjkanju tako dolgo ločeval od dobrot in bogastva, da se ve včasih za izkoreninjenje teh nepravih idej iz podzavesti potreben dinamit. Dinamit je pomemben dogodek, ki pretrese in spremeni celo življenje.

V zadnji ilustraciji smo videli, da se človek lahko reši spon s tem, da premaga strah.

Morda se kdo od vas boji močne osebnosti. Ne izogibajte se ljudi, ki se jih bojite. Bodite pripravljeni, da jih srečate z veseljem. Izkazal se bodo«v verigi za zlate člene v verigi dobrega« ali pa bodo uglašeno izginili iz vaše poti.

Morda se kdo boji bolezni in bacilov. V situaciji, ko je izpostavljen bacilom, se mora obnašati normalno in brez strahu. Imun bo.

Človek lahko mikrobe privlači le, če vibrira enako kot oni. Strah človeka pritegne na valovno dolžino mikrobov. Seveda je ukuženi mikrob le proizvod umrljivega duha, saj se mora vsaka misel ostvariti ( materialirati). V nadzavseti ali Božanskem Duhu bacili ne obstajajo., torej je produkt človekove« izprijene domišljije.«

»Kot bi trenil« bo človek osvobojen, ko bo spoznal , da zlo nima moči.

Materialni svet bo zbledel in svet četrte dimenzije, »Svet čudežnega« se bo uresničil.

»In videl sem novo nebo in novo zemljo – in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Zakaj prejšnji svet je minil« ( Raz 21,1-4)

Iz knjige : IGRA ŽIVLJENJA
In kako jo igrati.
Avtorica: Florence Scovell Shinn.

To je knjiga , ki je meni pred davnimi leti močno spremenila življenje v Dobro.
Na 70 straneh je toliko teoretično-praktičnega, da kar verjeti ne moreš. Za mene je, kot mala »Biblija«. Toplo jo priporočam vsem in še posebej v teh časih duhovne in ekonomske krize.

Miran Zupančič