| Èe zdravnika obiskujete redno ali vsakiè, ko zbolite, spadate med manjšino. Raziskava je namreè pokazala, da kar 80 odstotkov Slovencev zdravnika obišèe le, ko so zelo bolni.
Le slaba tretjina Slovencev trdi, da zelo pazi na svoje zdravje, je pokazala raziskava, ki jo je pred svetovnim dnevom zdravja, ki bo 7. aprila, opravila Mediana. Med tiste ki na zdravje pazijo najbolj, se uvršèajo sedemdesetletniki (med njimi je takšnih 50,6 odstotka), med mladimi, starimi med 25 in 29 let, pa je takšnih le malo manj kot 22 odstotkov.
Raje potrpimo, kot da bi obiskali zdravnika
Da takrat, ko zbolimo, raje potrpimo in se pozdravimo sami, dokazuje dejstvo, da le 80 odstotkov Slovencev obišèe zdravnika le takrat, ko so resnièno bolni. Z obiskom zdravnika najbolj odlašajo stari med 65. in 69. letom (kar 87 odstotkov), najmanj pa najstniki med 15. in 17. letom (54,2 odstotka). Razlike se pojavljajo tudi pri izobrazbeni strukturi – kar 87,5 odstotka Slovencev z dvo- ali triletno višjo šolo se zdravnikom izogiba, medtem ko je ta delež pri Slovencih z dokonèano osnovno šolo 76 odstotkov.
Po zdravilih posegajo najstniki
Previdni pa smo tudi pri jemanju zdravil. Trditvi "ko zbolim, poèakam, da mine, ne da bi jemal/-a zdravila" pritrjuje malo veè kot 35 odstotkov sodelujoèih, med njimi najveè takšnih z nižjo izobrazbo. Zdravilom se najbolj izogibajo mladi med 18. in 20. letom, presenetljiv pa je podatek, da skoraj 75 odstotkov nekoliko mlajših vrstnikov (starih od 15 do 17 let) v veèini po zdravilih posežejo takoj, ko zaèutijo boleèino.
Na prehrano pazijo predvsem starejši
Da zaradi težav z zdravjem pazijo na prehrano, pritrjuje 23 odstotkov sodelujoèih, med njimi pa najbolj izstopajo stari med 70 in 75 leti (46 odstotkov). Mlajših od 20 let, ki bi zaradi zdravja pazili na zdravo prehrano, je le dobrih 10 odstotkov.
Po lahkih živilih manj izobraženi
Izdelke z oznako "lahko", "z manj sladkorja" ali "z manj mašèob" v povpreèju izbere malo veè kot 15 odstotkov potrošnikov, med njimi najveè takšnih z nižjo izobrazbo ter starih med 55 in 59 leti. Dobra polovica sodelujoèih pa je za hrano, ki ne vsebuje umetnih dodatkov, pripravljena plaèati veè. Med njimi je najveèji delež starih med 70 in 75 leti ter tistih z višjo izobrazbo. Še veè, okoli 70 odstotkov moških in 80 odstotkov žensk, pa se jih strinja s trditvijo, da je hitra hrana škodljiva.
Nenehno na dieti
Z odveènimi kilogrami se nenehno bori slaba tretjina Slovencev. Med njimi je seveda za okoli deset odstotkov veè žensk kot moških, s hujšanjem pa se presenetljivo spopada najveè starejših, starih med 65 in 69 leti (kar 40 odstotkov). Da pazijo na zaužite kalorije, priznava malo manj kot 18 odstotkov sodelujoèih.
Pa telesna dejavnost?
Najmanj enkrat na teden naj bi telovadila polovica Slovencev – najveè se telovadbi posveèajo srednješolci, najmanj pa mladi, stari od 35 do 39 let.
Vir: www.zurnal24.si |