Ko sva bila z dekletom na modni reviji in gledala fotomodele, je prišlo na oder dekle, ki je gledalo zaradi nekega –Y-razloga zviška na publiko.

Ker tega nisem skozi strogost ocenjeval, sem imel dovolj moči, ki mi je omogočila spontano dopustiti, da je bila v meni sprejeta odprto ljubeče, kot vsak drug človek, taka kot je, brez ocenjevanja in obsojanja.
In glej, ko je prišla drugič na oder, sem to videl kot popolnoma nov dogodek, brez sence prejšnjega in opazil, da na njej ni bilo niti sledu te prejšnje vzvišenosti in je iz nje žarela dekliška ljubkost.
No kaj se nam ljudem tako rado zgodi? To da človeka sodimo le po delčku.

Zdaj pa pomislite, kaj se zgodi, če sodimo le po delčku?
Ob prvem primeru, bi se od nje obrnili vstran in rekli; oh kako je to grdo.
No, kaj bi se zgodilo, če bi pa bil drugi primer prvi? To da bi se lahko v isto osebo celo zaljubili.

To pišem zato, da bi razjasnil, koliko popolnoma nevtralne odprtosti in potrpežljivosti je potrebno, da bi si o človeku ustvarili pravo sliko, ki ni obsodba, da bi se le takrat, ko bi videli celostno sliko, odločili tako kot je resnično prav s tem, ko bi pravočasno spoznali, kaj v človeku prevladuje.
Krutih in pokvarjenih ljudi se vsak pameten izogne, težje se je vsemu temu izogniti pa tam, kjer je to v človeku prikrito.

Zato glede življenjsko pomembnih odločitev vsem svetujem nevtralno potrpežljivost, saj le na tak način, vaša ljubezen nekega dne ne bo izdana ali zlorabljena.